Pregon zaposlovanja in dela na črno je v zadnjem letu prerasel skoraj v pravo navdušenje. Prijave na nadzorne organe kar dežujejo, ti pa vsakodnevno odkrivajo nove kršitelje. Nekateri že svarijo, da smo zadevo vzeli kar preveč resno in da bo pri tem oškodovan predvsem mali človek, ki se komaj prebija iz dneva v dan. Kako vi gledate na to?

Delo in zaposlovanje na črno je nezakonito, zato je prav, da se preganja. Zavedati se moramo, da s sivo ekonomijo izgubljamo vsi. Vsi bi namreč radi imeli kakovostno in dostopno zdravstvo, razvito šolstvo, prijetne in kakovostne vrtce, dober sistem podpore za starejše, dostojne pokojnine..., tega pa brez plačevanja prispevkov in davkov ne moremo imeti.

Vprašanje pa je, ali je pregon učinkovit in usmerjen v prave probleme, da ljudje tega ne občutijo le kot preganjanje malega človeka. Glavni problem dela in zaposlovanja na črno namreč ni sosedska in sorodstvena pomoč, pač pa delo in zaposlovanje na črno, ki ga zlorablja kapital in je povezano z izkoriščanjem delavcev, nepriznavanjem njihovih pravic, neplačevanjem socialnih prispevkov in davkov. Zato je treba preganjati in sankcionirati delodajalce ter podjetja, ki takšno delo izkoriščajo, ne pa tistih, za katere je to morda edini način preživetja. Tem delavcem je treba zagotoviti popolno zaščito in podporo, omogočiti zakonito delovno razmerje in celoten obseg pravic, saj bodo le tako zainteresirani, da kršitve prijavijo. Če sta sankcionirani obe strani, je to teže doseči. Ob tem moramo vzpostaviti učinkovit sistem nadzora in dovolj visoke kazni, ki bi res delovale odvračalno in bi delodajalcem pokazale, da se zaposlovati na črno ne izplača. Da je bil nadzor v Slovenije do zdaj res slab, kaže letošnja raziskava Eurobarometer, saj je v njej delo na črno kot veliko tveganje, da bi bili ujeti, ocenilo le 14 odstotkov vprašanih, kar je najmanj v vsej EU, medtem ko jih je kar tri četrtine odgovorilo, da je ta nevarnost izredno majhna.

Z novim zakonom naj bi se nadzor močno okrepil, prav tako pa se povečujejo tudi sankcije – za delo na črno do 7000 evrov, za delodajalce do 26.000 evrov. Je to dovolj odvračalno?

Menim da bi morale biti sankcije za podjetja in poslovne subjekte, ki zaposlujejo na črno, še bistveno višje. Poleg represivnih ukrepov pa je treba razvijati tudi ustrezen sistem spodbud, ki bi omogočile, da se splača poslovati zakonito – tako kot na primer v Franciji s subvencijami pri popravilih hiš in podobno. Podobnih primerov je v svetu veliko.

Omenjate ustrezne spodbude. Za prijavo osebnega dopolnilnega dela, ki naj bi s sistemom vrednotnic začel veljati 1. januarja prihodnje leto, zagotovo niso preveč mikavne. Mesec dni prijavljenega dela bi namreč neki čistilki ali varuški prinesel zgolj en dan pokojninske dobe.

Ideja je dobra in povzeta po drugih državah, je pa vprašanje, ali je konkretna ureditev tega ukrepa in njegova izvedba ustrezna. Veliko je nejasnosti, kako naj bi to v praksi delovalo, zato menim, da bi bilo bolj smiselno najprej uvesti nekakšen pilotski projekt, ki bi ga kasneje dogradili. Sicer pa mislim, da mala dela niso glavni problem sive ekonomije. Bojim se, da se ne bo to izrodilo v preganjanje malega človeka.

Kakšen je sploh obseg sive ekonomije v Sloveniji? Obstajajo različne ocene.

Slovenija je lahko zaskrbljena, saj smo v slabši polovici EU. Po zadnjih raziskavah za leto 2012 je obseg sive ekonomije znašal 23,6 odstotka BDP, kar nas uvršča v družbo držav, kot so Španija, Portugalska, Italija, Madžarska, Grčija in Poljska. Najmanj sive ekonomije imajo Avstrija, Luksemburg, Nizozemska in skandinavske države, največ pa Bolgarija in Romunija. Raziskave kažejo tudi, da je zaposlovanje na črno kompleksen in večplasten pojav, ki se med državami razlikuje, zato je pomembno, da se ugotovi vzroke in na tej podlagi ustrezno ukrepa.

Ali je bila v Slovenija takšna analiza sploh kdaj narejena?

Raziskave obstajajo, zlasti na evropski ravni, medtem ko bi bilo treba naše nacionalne značilnosti nekoliko bolje raziskati. Sicer pa je po raziskavi Eurobarometra kar 22 odstotkov vprašanih Slovencev oziroma vsak peti priznal, da je že kupil blago ali plačal storitve, ki so povezane z delom na črno, kar je dvakrat več od evropskega povprečja, ki znaša enajst odstotkov. Odgovori kažejo, da je bilo tega največ pri popravilu avtomobilov in prenavljanju stanovanj, precej tudi pri nakupih hrane, zlasti kmetijskih izdelkov.

Med evropskimi raziskavami bi še zlasti opozorila na raziskavo Evropske fundacije za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer Eurofound iz lanskega leta, ki med drugim navaja, kakšni ukrepi so v boju proti sivi ekonomiji smiselni in kakšni ne. Glede tega je namreč veliko demagogije in pavšalnih trditev, ki nimajo podlage.

O čem govorite?

Ena najpogostejših trditev je, da so za razmah dela na črno krivi previsoki davki in prispevki, prezahtevna delovna zakonodaja in nasploh pretirano poseganje države v delovanje trga dela. Raziskava Eurofounda, podprta z ekonometričnimi študijami, je pokazala, da to nikakor ne drži. Države z večjo davčno obremenitvijo dela, z bolj regulirano delovno zakonodajo in izdatnejšim sistemom socialne varnosti imajo namreč manj sive ekonomije, več pa tiste z manjšo zaščito delovnih razmerij in manj socialnimi dajatvami. Te ugotovitve jasno kažejo, da je treba zavrniti neoliberalno strujo, ki predlaga za rešitev vseh problemov zniževanje davkov, zmanjšanje stroškov dela, vitkejšo delovno zakonodajo...

Glede na obseg sive ekonomije po državah bi sklepal, da je njen obseg še najbolj povezan s kupno močjo prebivalstva. Najmanj je je namreč v bogatih, največ v najrevnejših državah.

Tudi to je res. Mnogo ljudi te storitve uporablja zato, ker so zaradi neplačevanja davkov in prispevkov cenejše, vendar pa je to zelo kratkoročno gledanje. Siva ekonomija ne pomeni le slabših pogojev za delavce, ki delajo na črno, ampak tudi slabše storitve, ki jih ne moremo reklamirati oziroma uveljavljati garancij, tako da je na koncu takšna storitev lahko celo dražja. Ob tem se je treba zavedati, da pomeni siva ekonomija socialni dumping in nelojalno konkurenco podjetjem, ki poslujejo zakonito.

V kakšni meri na razmah sive ekonomije vplivajo zelo kaotične razmere na trgu dela? Vse več je različnih in različno obdavčenih oblik dela, čedalje večja je segmentacija.

Vse to je povezano. Raziskave kažejo, da zelo velik delež Slovencev meni, da je glavni razlog za obstoj sive ekonomije prav pomanjkanje rednih zaposlitev. Če bomo zmanjšali obseg zaposlovanja na črno, se bo povečal tudi obseg ponudbe zakonitih rednih in kakovostnih zaposlitev. Te izginjajo zato, ker se to dopušča.

Kriza je vsekakor plodno polje za razmah dela na črno.

Kriza ne sme biti izgovor za nezakonitost. Ne sme biti izgovor, da sprejemamo delo na črno kot normalno. Tudi v času krize je treba zahtevati, da se posluje in zaposluje zakonito, da se spoštujejo pravice delavcev in ohranja sistem socialne zaščite. Delavske in socialne pravice, javni sektor in sistem socialne varnosti, ki se financirata iz davkov in prispevkov, niso povzročili današnje krize.

So se pa s krizo razmere vendarle poslabšale.

Res je, zato se je še toliko bolj treba bati neprimernih ukrepov. Raziskava Eurofound jasno poudarja, da zniževanje davkov in socialnih dajatev ter fleksibilnejša delovna zakonodaja ne prispevajo k temu, da bi se siva ekonomija zmanjšala. Države z urejeno ekonomijo, z delujočo pravno in razvito socialno državo, z višjimi socialnimi dajatvami, ki vplivajo na to, da se zmanjšuje revščina, z višjimi davki in posledično boljšimi javnimi storitvami imajo manjši obseg dela na črno. Prava usmeritev bi torej morala biti jasna.