Privatizacijo Aerodroma Ljubljana je tik pred podpisom prodajne pogodbe z upravljalcem letališča v Frankfurtu »zamrznila« sumljivo velikodušna nezavezujoča ponudba, ki po ceni za več kot četrtino presega vse dosedanje.
Oddal jo je neimenovani mednarodni vlagatelj, ki ga v Sloveniji kot posrednik zastopa Dušan Mikuš, nekdanji direktor vojaške varnostno-obveščevalne službe ministrstva za obrambo (VOMO). Kljub vsemu se ob astronomski ponudbi v vrednosti 300 milijonov evrov zastavljajo vprašanja o dejanskem obstoju tujih vlagateljev, ki naj bi bili pripravljeni za Aerodrom Ljubljana plačati občutno več od izbranega strateškega partnerja.
Tako naj bi morebitni kupci za izvedbo posla pooblastili podjetje PPGAM Asset Management Corporation, ki ima sedež neznano kje in je še v postopku nastajanja. Domeno je aprila letos, ko so v SDH zbirali nezavezujoče ponudbe za Aerodrom Ljubljana, registriral neki Malezijec, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani za manjša podjetja. Očitno jim je za PPGAM (še) ni uspelo narediti, saj že več kot tri mesece na njej visi objava »stran v gradnji«.
Visoki vnaprej zagotovljeni zaslužki
Dvome vzbuja tudi preteklost njihovega slovenskega operativca. Po besedah več virov je bil Mikuš v Sloveniji eden glavnih promotorjev investicijske družbe Emerging Markets Assets Management (EMAM) iz Gane in naj bi bil celo tisti, ki jo je pripeljal v Slovenijo. To potrjuje tudi podatek, da je imel z glavnimi akterji v zgodbi več let podjetje, v katerem je bil največji lastnik.
Iz dokumentacije, ki so jo pripravili za uvajanje novih osebnih promotorjev in predstavitev finančnih produktov potencialnim vlagateljem, je razvidno, da naj bi šlo za vlaganje v hitro rastoča visokotehnološka podjetja. Tako so slabo poučene fizične vlagatelje prepričevali, naj v EMAM vložijo od 25.000 evrov pa vse do 400.000 evrov. Pridobljena sredstva naj bi vložili v ameriško podjetje BRS Labs, do zaslužka pa bi prišli po tem, ko bi bile njegove delnice uvrščene na borzo in prodane eni od multinacionalk, na primer Boeingu, Johnson Controls, HP ali Ciscu. Pri tem naj bi imeli kar vnaprej zagotovljen donos, ki bi se povečeval z vloženimi sredstvi. Pri nizkih vloženih zneskih bi si lahko obetali 20-odstotni, pri najvišjih pa 28-odstotni zaslužek.
ATVP: Nezakonito trženje produktov
Ob tem ne gre spregledati, da sicer uspešno ameriško podjetje po več letih še ni uspelo izpeljati prve prodaje delnic (IPO) na borzi, tako da Afričani niso imeli priložnosti za »investiranje« slovenskega denarja. Tudi sicer naj bi se njihovi vlagatelji z vlaganjem v izkop zlata in bančništvo nadejali kar 12-odstotnega donosa, ki bi ga z velikim veseljem sprejeli veliki mednarodni vlagatelji. Koliko denarja se je do danes steklo v sklad EMAM in koliko so ga vlagatelji dobili nazaj, pri Mikušu včeraj nismo mogli preveriti. Na vprašanja o nenavadni ponudbi za Aerodrom Ljubljana in preteklem trženju produktov EMAM ni odgovoril.
Zato pa so nam na ATVP pred časom povedali, da je trženje enot njegovih investicijskih skladov na območju Republike Slovenije nezakonito. EMAM namreč do danes ni ustanovil podružnice v Sloveniji in tudi nima zahtevanega dovoljenja regulatorja. Za morebitne slovenske vlagatelje, ki se nadejajo visokega zaslužka, dodatno skrb predstavlja podatek, da ganske družbe EMAM ni (več) mogoče najti v poslovnem registru te angleško govoreče zahodnoafriške države. Tudi uradno spletno stran, na kateri predstavljajo posameznike z večletnimi izkušnjami v britanski finančni industriji, je registriralo podjetje s sedežem v Ljubljani, ki se profesionalno ukvarja z izdelavo spletnih strani.
