Prof. dr. Janez Bogataj

Tokrat ne morem pritrditi staremu slovenskemu pregovoru: konec dober, vse dobro! Konec poletnih izvidnic je bil slab in je le potrdil njihovo letošnje povprečje, ki hkrati odslikava vse značilnosti turistične ponudbe Slovenije. Spet se je zapletlo s spletnimi stranmi, na katerih le župan nagovarja v angleščini (kar, mimogrede, sploh ni pomembno), in tudi s smerokazom, ki naj bi izvidnika privedel do TIC. Prav z velikim zanimanjem sem pričakoval vtise z obiska v ostankih kartuzije v Žičah, saj sem pričakoval, da bodo izvidnika usmerili tudi k tej izjemni občinski posebnosti. Poleg splošnega navdušenja, ki ga delim z izvidnikoma, se mi je samo potrdilo tisto, na kar sem že večkrat opozarjal. Najstarejša gostilna ali »gastuž« (torej ne gostišče!) je taka samo po nazivu, žal ne po notranji opremi in ponudbi. Juha iz muškatne buče zares ne more upravičiti izjemnosti lokala, ki bi bil lahko z notranjo ureditvijo in predvsem ponudbo »Postojnska jama« kulinarike Slovenije! Vendar bom spet ponovil nesrečni slogan, ki ga Turistična zveza Slovenije pogosto zelo neprimerno uporablja, namreč, da smo turizem ljudje! Zares škoda, da mi število znakov ne omogoča obširnejšega komentarja tega vprašanja. Sledilo je razočaranje na znamenitem Zlatem griču, kar bi bil lahko naslov napetega filma! Čakanje na ključ ob posvetovanju natakarja s šefom me je spomnilo na eno od televizijskih kriminalnih nadaljevank. Pika na i je bil še odgovor v kleti, češ, naj izvidnika »prideta jutri«. Takih in podobnih gostoljubnih odgovorov in komentarjev je v slovenskem turizmu na pretek. Naj navedem osebno izkušnjo letošnjega poletja iz enega od gorenjskih turističnih središč, kjer nam niso zmogli postreči polovične porcije golaža za mojo vnukinjo. Ker smo prizorišče dogodka zapustili, smo bili pospremljeni z vzklikom natakarja: Tudi prav, ni problema! A vrnimo se v Konjice. Zares škoda, da sta si izvidnika za »pivnanje« večernega degustiranja lahko privoščila le kebab, ki ga sicer tudi sam večkrat okusim. V regiji in kraju palete odličnih jedi bi pričakoval vsaj eno od lokalnih pogač, ki so jih že predniki cenili kot jed, ki je primerna ob uživanju lokalnih vin. Razveselil pa sem se informacije o obisku zasebne muzejske zbirke vojaških predmetov. Zlasti njen lastnik in predvsem zbiralec je pokazal ves gostoljubnostni žar in navdušenje ter ju prenesel tudi na izvidnika. Morda tudi zato, ker za svoje delo ne dobiva plačila iz državne ali občinske malhe!

Marjana Grčman, urednica oddaje Na lepše

Angleška različica osrednje spletne strani, ki obvešča o turističnih znamenitostih širše okolice Slovenskih Konjic, se mi zdi nuja, da ne rečem osnovna higiena vsake občine, ki ima dolgoročne načrte o resnem ukvarjanju s turizmom. Turista ne zanima županov govor, ampak konkretne informacije – kaj, kje, kdaj. Temu primerno bi bilo treba tudi bolj očitno in nedvoumno označiti tablo TIC. Ta mora biti izrazito preprosto opažena in pri iskanju turisti nikakor ne bi smeli imeti težav. Nikomur se namreč ne da trošiti časa s tovrstnim »raziskovanjem«.

Vinogradniški dvorec sredi vinskih plaht obeta – zaradi čudovite lege in spokojnosti. Toda očitno bo potrebna temeljita prenova notranjega ambienta. Žal mi je, da nočitev in kulinarika nista bili najbolj navdušujoči. Že sam sprejem ne pušča ravno gostoljubnega vtisa – več kot polurno čakanje na ključ pri vnaprej rezervirani nočitvi in predhodno posvetovanje s šefom ni ravno profesionalen odnos tamkajšnjega osebja. Še posebno ne zato, ker sta bila tako oropana ogleda vinske kleti. Halo?! Vinsko podzemlje je namreč glavna zgodba Slovenskih Konjic! In tu se turistov pač ne pušča žejnih pred vrati kleti. Kost v grlu!

Škoda tudi za zaprt grajski stolp – tu bi gosta zagotovo odnesla lepo izkušnjo. Zaradi razgleda in pa seveda same zgodovinske vrednosti, ki jo predstavlja Stari grad. Upam, da sta naletela vsaj na kakšno razlago same vsebine gradu in njegovega pomena. V nasprotnem primeru so zaradi pomanjkanja informacij v tujem jeziku turistične znamenitosti v občini same sebi namen.

Vito Avguštin, Dnevnik

Spletna stran občine, ki ima seveda na vidnem mestu na prvi strani označeno, kje lahko izveste vse o turizmu, je seveda dokaj nenavadna, če ima vse v zvezi s turizmom, prireditvami, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi… v slovenščini, nagovor župana pa v angleščini. Druga nerodnost je bila, ker je imel naš nizozemski izvidnik s prijateljem iz Izraela kar nekaj težav, da je našel TIC, pa bi moralo biti ravno narobe in bi moral TIC poiskati turiste. »Poiskati« tako, da bi ga namestili na najbolj obiskan, viden del mesta. Ker se je treba vsaj v nekaterih stvareh strinjati z ugotovitvijo, da smo turisti ljudje, in ker imajo tudi Konjice med znamenitostmi prave bisere, je seveda ta prvi vtis popravil obisk Žičke kartuzije in gostišča Gastuž. Tudi dvorec Trebnik in zasebna muzejska zbirka vojaških predmetov iz obdobja avstro-ogrske monarhije sta naša izvidničarja navdušila – prvi z urejenostjo, zgodbami in ponudbo, druga z osebno noto zbiralca in izjemno zanimivo pripovedjo. No, navdušil ju je tudi Stari grad, a kaj, ko so bila vrata stolpa zaklenjena. Glede prenočišča pa – seveda bi vsakogar spravili v slabo voljo čakanje na ključ sobe, pa nekakšna preverjanja in pred očmi gostov urejanje zadev, ki bi morale biti že zdavnaj urejene. Slaba volja in, če sem prav razumel, dokaj neoseben odnos, sta najbrž povzročila nejevoljo, ki je v pripovedi Nizozemca prisotna takoj, ko je govor o Zlatem griču, zato ne bi podrobneje komentiral ocene opremljenosti počitniških sob in apartmajev. Mogoče le stavek: za turiste je izrazito moteča nesnaga, tudi če je ta opazna v vrhunsko opremljeni sobi v izjemno sodobnem objektu, povsem nemoteče pa je, glede na številne ankete, če pohištvo v sobi ni sodobno, ampak vzdrževano.

Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat

Spletno mesto TIC Slovenske Konjice ima strategijo naravnano v pravo smer, pri čemer je še posebno dobro, da se razvijalci lotevajo nekoliko naprednejših tehničnih rešitev. Morda celo za odtenek preveč, a to je kljub temu dober vidik spletnega mesta. Lepo so predstavljene osnovne informacije, aktivnosti in zanimivosti, pri čemer opozarjamo na velikost črk in pa potrebo po izboljšanem notranjem povezovanju besedil, saj tudi rezultati na Googlu kljub nizki konkurenci pričajo o potrebi po izboljšanjem pozicioniranju. Na manj pozitivni ravni spletnega nastopa pa bi izpostavili premalo uporabljene multimedijske vsebine, ne/delovanje nekaterih fotogalerij in seveda potrebo po izboljšani uporabniški izkušnji na spletnem mestu, saj je uporaba včasih zahtevna. Najbolj od vsega pa v tej fazi razvoja spletnega nastopa priporočamo izboljšanje komunikacijskih vidikov spletnega mesta, saj so kontaktne informacije in povezave tako rekoč zelo skrite za uporabnike. Tudi v primeru pridobivanja stikov manjka konkretnejši poziv uporabnikom k oddaji poštnega naslova in koristi, ki so temu imintente... V nekaterih primerih, npr. učne poti, so kontaktne informacije sicer dobro predstavljene, zato ne vidimo razloga, zakaj ne bi bilo to konsistentno skozi vse spletno mesto. Pozitivna je tudi prisotnost na FB in twitterju, čeprav pri slednjem objave niso prav aktualne. V splošnem zanimiv, nekoliko drugačen pristop k spletnemu nastopu turistične ponudbe pri nas. Potrebne so izboljšave in domišljena vsebinska tržna nadgradnja, a aktualno stanje je spodbudno.