Poleg tega je raztezanje navadno boleče in dolgočasno, zato ni čudno, da nam za vaje preprosto zmanjka časa. Tako pač je. S težavo najdemo čas za reči, ki jih ne počnemo radi. No, če je že treba, se vsaj občasno pač žrtvujemo, če že vsi pravijo, da je raztezanje zelo koristno. Tako pravi splošno sprejeta resnica. Ampak, kot se pogosto izkaže, splošnih resnic, ki bi veljale povsod, v resnici ni. V zadnjem obdobju raziskovanja vplivov raztezanja na telo se je pričela kazati drugačna resnica. Ta pravi, da je raztezanje lahko celo škodljivo.

Verjetno ste se nekateri tega prav razveselili. Končno bomo lahko brez slabe vesti izpuščali raztezanje, saj smo narejeni tako, da novico, ki nam ugaja, z veseljem zagrabimo. A če novico iztrgamo iz okoliščin, iz katerih izhaja, smo lahko spet v zmoti. Bolj kot smo razgledani, bližje smo spoznanju, da je marsikaj res, a da marsikaj ni res v vseh pogledih. Pomislimo na primer, kakšne barve je morje. Modre seveda. No, ta resnica je lahko tudi drugačna. Je tudi sivo, ko se nad njim podijo gosti oblaki. Ob sončnem zahodu je lahko žareče rdeče in črno ponoči. Modro je pravzaprav le takrat, ko je nad njim modro nebo. Morje je torej le odsev barve neba. Tako so tudi nekatere raztezne vaje lahko koristne in tudi škodljive in seveda nekaj vmes. Vse je odvisno od tega, kdaj, kako in s kakšnim namenom se lotimo raztezanja. Svoje mišice lahko raztezamo na različne načine. Na grobo lahko razvrstimo raztezanje na statično in dinamično, a v realnosti lahko delamo celo paleto podrazličic.

Najosnovnejše je pasivno statično raztezanje. Pri njem sproščeno mišico zadržujemo v raztegnjenem položaju daljši čas, navadno od deset do trideset sekund. Pri tem se potrudimo, da imamo dober ravnotežni položaj, saj bi v nasprotnem primeru z lovljenjem ravnotežja pozornost z mišice, ki jo želimo raztezati, preusmerili na nogo, ki lovi ravnotežje. Poleg tega se ogibajmo cukanju mišice. Tako bo mišica ostala bolj sproščena. V nasprotnem primeru se lahko prebudijo refleksi, ki vzdražijo mišico. Glavni namen tega raztezanja je sproščanje mišic. Koristno je zlasti za tiste mišice, ki jih pogosto uporabljamo v skrajšanem in zakrčenem položaju. Pri sedenju je na primer kar nekaj mišic v tem položaju. Utrujena mišica je takšnega nežnega počasnega raztezanja tudi najbolj vesela. To jo sprosti.

Nadgradnja pasivnega statičnega je tako imenovano PNF-raztezanje. Pri njem najprej za nekaj sekund napnemo mišico, jo nato sprostimo in šele nato počasi raztegnemo mišico enako kot pri statičnem raztezanju. S tem, predhodnim napenjanjem mišice poskušamo izrabiti sprostilni učinek refleksa, ki prihaja iz poprej napetih tetiv. Takšno raztezanje od nas zahteva nekaj več pozornosti in se uporablja bolj pri rehabilitaciji po poškodbah. Kaj pa vaje, ki jih srečujemo pri jogi? Te vaje bi lahko opisali kot statične aktivne vaje, saj pri njih s pomočjo mišične aktivnosti vztrajamo v določenem položaju. Z njimi toliko bolj ozavestimo mišice, sklepe in ne nazadnje celo telo. To nam pride prav pri izboljšanju ravnotežja in drže telesa. Mišice seveda raztezamo tudi pri običajnem gibanju, kot sta hoja in tek. Temu raztezanju lahko rečemo dinamično raztezanje, saj poteka med gibanjem. Bolj, ko poudarimo amplitudo gibanja, večji je učinek na gibljivost. Takšne so na primer tekaške vaje ali vaje kroženja z rameni in rokami.

Kaj pa raztezanje, ki smo ga večinoma delali v šoli, ko smo zamahovali z rokami in nogami, pri čemer smo se trudili narediti čim daljši razpon gibanja? To raztezanje poimenujemo balistično. Za rekreativne tekače pa ga ne priporočam najbolj. Če ga že izvajamo, se ga lotimo na bolj nežen, ne silovit način. Raztezanje z zamahovanjem ima sicer pomembno mesto v vrhunskem športu. Predvsem pred samo pripravo na nastop, ki zahteva velik razpon giba in hkrati močen refleksni odziv. Ker pa je verjetnost poškodb, če ga nismo vajeni, precej velika, se raje ne preizkušamo in uporabimo manj izrazito dinamično raztezanje.

Nič torej ni narobe, če se občasno postavljamo v čudaške položaje, pomembno pa je, da to počnemo s prijetnim občutkom. Le to, kar nam je prijetno delati, bomo delali redno. In le to, kar delamo redno, ima pomemben učinek. Če nam uspe prijetnost in rednost združiti, smo na konju. Tudi muce se večkrat na dan raztezajo in vidi se jim, da to počnejo z užitkom. Še nekaj o raztezanju pa izveste prihodnjič.