Obisk sodnika za prekrške in najverjetneje denarna kazen čakata Slovenca, ki je prejšnji teden na Hrvaškem v prikolici svojega avtomobila prevažal več kot 600 kilogramov borovnic, za katere ni imel ne dovoljenja za nabiranje ne računov za nakup, so sporočili hrvaški policisti. Pa pri nas? Prekomerno nabiranje gozdnih sadežev nadzira 13 gozdarskih inšpektorjev, ki se morajo ukvarjati še s številnimi drugimi zadolžitvami. Zato ni čudno, da so lani v »poostrenem nadzoru« zaplenili zgolj dvema kršiteljema vsega 33 kilogramov jurčkov. Tudi letos napovedujejo poostren nadzor, gobe rastejo že vse od pozne pomladi, zaplenili niso še niti kilograma.
Nekdanji cariniki, zdaj uslužbenci finančne uprave, se z zasegom nedovoljeno nabranih gob ali borovnic, ki bi ne nazadnje pristale na črnem trgu, kot so nam pojasnili, ne ukvarjajo, češ da bi lahko v tem primeru preganjali le delo na črno. Gobarjev na črno, odkar velja novi zakon, še niso našli. Policija se s tem tudi ne ukvarja, razen takrat, ko ponudi pomoč preobremenjenim inšpektorjem z ustavljanjem vozil, identificiranjem kršiteljev in podobno.
Letošnja sezona gob in borovnic je po pripovedovanju poznavalcev naravnost odlična. Izkušeni gobar lahko v enem dnevu nabere od 20 do 30 kilogramov, taka sezona traja že poldrugi mesec, podobno bogato so obrodile tudi borovnice. S tem da se je, pravijo gobarji, vrhunec nabiranja gob šele dobro začel.
Gobarski turizem cveti
Vodja blejske enote Zavoda za gozdove Andrej Avsenik je zgrožen nad plenjenjem slovenskih gozdov. »Na Bledu še vedno cveti gobarski turizem. Italijani najamejo apartmaje zgolj zato, da plenijo Pokljuko. Ponudniki svoje sobe celo tržijo s tem namenom in ponujajo celo ključe za zapornice po gozdovih, kar je nezaslišano,« je opažanja »s terena« strnil Avsenek in potrdil, da je neverjetno, da lahko kršitelje uredbe, ki določa, da se sme nabrati le dva kilograma gob, preganja zgolj trinajst inšpektorjev. »Zavod za gozdove ima 700 ljudi. Lahko bi pomagali pri tem, a žal le nemočno opazujemo, kako gobe nenadzorovano odnašajo iz gozdov in jih prodajajo pri nas na črnem trgu ali pa čez mejo,« je dodal Avsenek.
Mimogrede, na Hrvaškem je za nabiranje v gozdu treba imeti tudi ustrezno dovoljenje, pri nas ne. Lani se je o tem v strokovnih krogih nekaj že govorilo, tudi o tako imenovani gobarski vinjeti, a so debate očitno zamrle.
Dva kršitelja v vsem letu
Gozdarski inšpektorji so skupaj z nadzorniki Triglavskega narodnega parka in ob pomoči policije lani izdali dve inšpekcijski odločbi, izrekli štiri opozorila ter izdali sedemnajst plačilnih nalogov. »V dveh primerih, šlo je za 33 kilogramov jurčkov, so bile nabrane gobe tudi odvzete in komisijsko uničene na kraju odvzema,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pod okriljem katerega deluje tudi gozdarska inšpekcija. Naj dodamo, da »komisijsko uničenje« pomeni, da inšpektor gobe odvrže v bližnji jarek in jih pohodi. Razprava o tem, ali ne bi bilo smiselno gobe koristno, če so pač že nabrane, porabiti kako drugače, se sploh še ni začela.
Zakonsko pa omejitve veljajo tudi za nabiranje drugih gozdnih sadežev in zelnatih rastlin. Posamezni obiskovalec gozda lahko za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma kostanja, maha ter plodov, kot so borovnice, gozdne jagode in robidnice, medtem ko količina nabranih zelnatih rastlin v gozdu, na primer čemaža, ne sme presegati enega kilograma. Iz predpisanih količin so izvzete samonikle glive, plodovi ter rastline, ki so zavarovane in jih je zato prepovedano nabirati. Tako so inšpektorji lani odvzeli tudi šestnajst šopkov vej zavarovane grmovne vrste Ilex aquifolium, poznane pod imenom božje drevce.
Nadzor tudi v soboto in nedeljo
Z ministrstva so sporočili še, da »poostren« nadzor poteka tudi letos od konca julija. Inšpektorji so na terenu tudi ob koncih tedna. Letos je sicer do zdaj gozdarska inšpekcija izrekla sedem opozoril in izdala en plačilni nalog, medtem ko gob ali katerih drugih plodov še niso zasegli.
»V narodnem parku prekomerno nabiranje nadzirajo tudi naši naravovarstveni nadzorniki, ki imajo enaka pooblastila kot inšpektorji in lahko kršiteljem izdajo kazen v višini dobrih 208 evrov,« je pojasnila Tina Markun, odgovorna za stike z javnostmi v Triglavskem narodnem parku. Če posameznik še namerno uničuje zavarovane vrste gliv, jih prevaža ali prodaja ter s tem ogrozi njihov obstoj, pa ga lahko doleti kazen v višini 250 evrov.
Med rekreativnimi nabiralci gob in gozdnih sadežev so na območju narodnega parka priljubljeni predvsem gozdovi na Pokljuki in Mežakli, v košare nabiralcev pa najpogosteje romajo borovnice, kostanj in gobe, ki jih ljudje poznajo, torej užitni gobani, lisičke in štorovke. »Gobe morajo biti tudi grobo očiščene že neposredno na kraju, kjer so bile najdene, pri nabiranju pa niso dovoljeni pripomočki, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje,« poudarjajo v Triglavskem narodnem parku. Letos nadzorniki niso »ujeli« še nobenega kršitelja, poudarjajo pa, da glavna sezona in s tem množičnejše nabiranje šele prihaja.
Želijo si več inšpektorjev na terenu
»Premalo ljudi se zaveda, da so v gozdu le na obisku. Tudi gobarji včasih podležejo medsebojni tekmovalnosti in pozabijo na pravila v gozdu. A ne le prekomerno nabiranje, tudi onesnaževanje je zaradi večjega števila obiskovalcev gozda velik problem,« je kritična predsednica Gobarsko-mikološkega društva Ljubljana Metka Bertoncelj, ki vidi rešitev v večjem nadzoru. »Gozd naj ostane 'naš', dostopen, poveča naj se število inšpektorjev in okrepi nadzor na terenu.«
S tem se strinjajo tudi na ministrstvu, a hkrati priznavajo, da je zadostno število inšpektorjev težko zagotoviti. Preglede na terenu letos sicer izvaja trinajst gozdarskih in devet okoljskih inšpektorjev, ki hkrati nadzirajo tudi vožnjo v naravnem okolju. »Nadzor nabiranja gob je izredno težaven,« so povedali. »Kršitelja je treba ujeti pri samem dejanju, običajno v gozdu, daleč od ljudi in pogosto brez signala mobilnega telefona,« so pojasnili.