Iz omare 1,43 milijarde evrov vrednega projekta Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je padel nov okostnjak.
Vse bolj je verjetno, da bo povprečna kurilna vrednost premoga, ki ga bo uporabljal TEŠ 6, nižja od vrednosti, zapisanih v ključnih dokumentih projekta. Tudi tistih, ki so jih dobili v roke njegovi mednarodni financerji: Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Po naših informacijah so namreč pred meseci v TEŠ spremenili dolgoletno metodo merjenja kurilne vrednosti lignita, ki ga kupujejo od Premogovnika Velenje. Pri tem naj bi prišlo do precejšnje razlike v rezultatih. Po novi metodi, s predhodnim sušenjem in izločanjem vlage iz premoga, naj bi bila njegova kurilna vrednost za okrog osem odstotkov nižja. Za enak delež naj bi se tako znižala tudi povprečna kurilna vrednost premoga v dobi obratovanja TEŠ 6. Ta naj bi z 10,4 gigadžula na tono, kar je vrednost, zapisana v vseh investicijskih programih za TEŠ 6, padla na okrog 9,5 gigadžula.
Nova pandorina skrinjica težav
Gre za podatek, ki bo odprl novo pandorino skrinjico težav v projektu TEŠ 6. Nižja kurilna vrednost namreč pomeni, da bodo v TEŠ za načrtovano količino proizvedene električne energije potrebovali več premoga. Tega je že po dosedanjih podatkih Premogovnika Velenje komaj dovolj za obratovanje petega in šestega bloka v Šoštanju do konca njune obratovalne dobe leta 2028 oziroma 2054. Hkrati bodo potrebe po dodatnem premogu povišale stroške izkopa v premogovniku. To bo še podražilo ceno premoga, ki bo že brez tega višja od načrtovane (2,25 evra na gigadžul). Načrtovana letna izguba projekta TEŠ 6 se bo samo zaradi tega povečala za od pet do deset milijonov evrov.
Tej izgubi se lahko v Šoštanju izognejo le na en način: da iz Velenja tudi po začetku obratovanja TEŠ 6 odkupujejo ustrezno nižje količine premoga. A tudi to ne bi rešilo dveh težav. Ob manjšem vnosu premoga bi precej težje dosegali načrtovani višji izkoristek TEŠ 6, ki je bil eden od ključnih argumentov za gradnjo nove proizvodne enote. Obenem bi breme zgolj prevalili na premogovnik, ki bi v času, ko ga pretresajo finančne težave in nezadovoljstvo rudarjev, ustvarjal še za nekaj milijonov evrov manj letnih prihodkov.
Na TEŠ, ki jo vodi Peter Dermol, smo v petek naslovili več vprašanj. Med njimi tudi, zakaj so se odločili za spremembo metode ugotavljanja kurilne vrednosti in ali to pomeni, da se je v TEŠ več let namenoma prikrivalo dejansko kalorično vrednost premoga. Odgovore so nam obljubili za danes. »Pogovori glede preračunavanja kalorične vrednosti s TEŠ še vedno potekajo,« pa so nam pojasnili v Premogovniku Velenje. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) naših informacij niso zanikali. A dodatnih pojasnil niso želeli dajati.
Povprečna kurilna vrednost premoga bo le še padala
Vprašanje kurilne vrednosti premoga je bilo sicer že pred tremi leti predmet številnih javnih razprav, povezanih s smiselnostjo in ekonomiko projekta TEŠ 6. Takrat so v Premogovniku Velenje in TEŠ vse dvome o domnevni prenizki kurilni vrednosti premoga ostro zavračali. To so utemeljevali z raziskavami in elaborati. »Od leta 2000 dalje je bila povprečna kurilna vrednost vedno nad 10 gigadžulov na tono,« je decembra 2010 zatrjeval zdaj že nekdanji direktor premogovnika Milan Medved. Ob tem velja opozoriti, da bo povprečna kurilnost premoga iz Velenja v prihodnjih desetletjih le še padala. Do leta 2028 naj bi ga namreč premogovnik večino kopal v jami Pesje, kjer izmerjena kurilna vrednost znaša okoli 10,3 gigadžulov na tono. Podatek o tej povprečni kurilni vrednosti je mogoče najti tudi v študiji, ki jo je za EBRD izdelala finska družba Poyry.
V vodo padli že štirje ključni podatki
Pri tem najbrž ni naključje, da je novo izračunavanje povprečne kurilne vrednosti prišlo na dan šele zdaj, ko je projekt TEŠ 6 tik pred dokončanjem. Naknadno »popravljanje« vhodnih podatkov je namreč modus operandi izvajalcev te največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije.
V šestih letih od podpisa pogodbe za dobavo tehnološke opreme z Alstomom so padli v vodo že štirje ključni podatki. Najprej cena investicije, ki se je s prvotnih dobrih 600 milijonov evrov več kot podvojila. Pri tem je celo presegla mejo 1,3 milijarde evrov, ki jo je kot najvišjo dovoljeno postavil zakon o državnih poroštvih za TEŠ 6. Nato se je izkazalo, da bodo v Šoštanju »ohladili« blok 5, ki bi po prvotnem načrtu moral na polno delovati še dobro desetletje in pol. Sledili so manevri s ceno premoga. Potem ko smo v Dnevniku že v prvi polovici leta 2012 opozarjali, da bodo imeli v Premogovniku Velenje velike težave pri zagotovitvi obljubljene cene premoga za TEŠ6, je pred dvema mesecema postalo dokončno jasno, da bo ta precej višja. Tako je postalo jasno tudi, da so brez realnih osnov vsi izračuni, ki so kazali, da bo TEŠ 6 po začetku obratovanja ustvarjala dobiček.