Veščine deskanja in smučanja

Čeprav je nekatere navdušene vejkarje že skrbelo, da vodnega dogodka med gorami zaradi slabega vremena letošnje poletje morda niti ne bo, nato pa so ga morali organizatorji Mountain Wake Jam zaradi dežja za en teden tudi prestaviti, so bile skrbi odveč. Zadnjo avgustovsko soboto so vejkarji ponovno zavzeli manjše akumulacijsko jezero, kjer sicer hranijo zaloge vode za umetno zasneževanje smučišča. »Smo družba, ki predvsem pozimi veliko časa preživi na Krvavcu in to jezero na Zvohu nas je ves čas vabilo. Ker se vsi ukvarjamo z vejkanjem, se je porodila ideja, iz nje pa kasneje mednarodni Mountain Wake Jam,« se je na začetek zgodbe v imenu organizatorjev vrnil Miha Loboda. Zase pravi, da sicer najraje deska na snegu, a ker med poletjem ne more le čakati, da ponovno zapade sneg, da bo lahko deskal po belih strminah, je vejkanje ravno pravšnja rešitev za toplejše dni.

Vejkanje ali deskanje na vodi namreč združuje veščine smučanja na vodi ter deskanja na snegu in na valovih. Vejkar si svojo desko na noge lahko pripne z vezmi, lahko pa na njej le stoji, medtem ko ga po vodni gladini lahko vleče čoln, ali pa mu pri pridobivanju ustrezne hitrosti za izvajanje akrobacij pomaga majhna vlečnica. Prav s smučanjem na vodi je svojo strast do adrenalinskih vodnih športov sprva odkril tudi eden izmed tekmovalcev, pred petimi leti pa je smuči zamenjal za desko: »Šport, predvsem adrenalinski športi, so del mene,« pove Samo Lazar. Trike, s katerimi je v soboto želel osupniti obiskovalce in zasenčiti preostale tekmovalce, najpogosteje vadi v parkih za deskanje zunaj slovenskih meja, v Poreču, Zagrebu, na Krfu ali v Avstriji. »V Sloveniji sta trenutno žal urejena le dva manjša parka, eden v Brežicah, drugi na Ptuju,« še doda Lazar, ki upa, da bodo v prihodnje lahko trenirali še na kakšni novi lokaciji. Morda tudi na Zvohu. Jezero za zdaj vejkarje gosti le enkrat na leto, a organizatorji si, kot pravi Loboda, želijo, da bi na njem v prihodnje lahko občasno še trenirali.

Na valovih je težje

»Bolj smo vajeni na poletne temperature,« je skromnih trinajst stopinj hladno akumulacijsko jezero medtem komentiral Matic Flajš. A tudi hladna voda ni skalila njegovega navdušenja nad uspešno izvedenim skokom s pomočjo manjše skakalnice sredi jezera. »Odkar sem pred petimi leti prvič stopil na desko, vadim in izpopolnjujem trike. Čeprav je z vajo lažje, je veliko odvisno od dneva in je težko že vnaprej predvideti, če bo trik uspel ali ne. Zato je veselje ob uspehu še toliko večje.« Najpogosteje se na desko zavihti na Pagu, a na valoviti morski gladini, pravi Ljubljančan, so treningi nekoliko težji.

Na Pagu je veselje do vejkanja odkril tudi Niki Bizjak. »Z vejkanjem sem se prvič srečal pred tremi leti na Pagu, kamor nas je povabil prijatelj. Takoj sem se navdušil,« se spominja Bizjak. Vse od takrat se udeležuje domala vseh tekmovanj, kjer vejkarji merijo svoje moči. Sobotnega gorsko obarvanega Wake Jama se jih je tako udeležilo skoraj dvajset, razdeljenih na začetnike in že prekaljene športnike. »Čeprav infrastrukture ni veliko, se že da dobiti dobro opremo, šport je počasi tudi pri nas vse bolj prepoznaven. Tovrstni dogodki le še dodatno pripomorejo k napredku,« je Mountain Wake Jam na Krvavcu, ki s tretjo ponovitvijo že postaja tradicionalen dogodek, pozdravil Lazar.