"Trdno verjamemo, da preobrazba, ki smo jo začeli pred 18 meseci, že prinaša rezultate in zaupanje strank," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Medja.
Program bo predvidoma končan do konca leta, Medja pa ocenjuje, da bo prinesel večino načrtovanih rezultatov. Pri ukinjanju delovnih mest je od načrtovanih 700 doslej delo izgubilo 587 zaposlenih, od tega je bilo 63 odstotkov "mehkih" odhodov. Zaprli so 22 poslovalnic.
Banka je v polletju povečala prihodke za 26 odstotkov in uspela stabilizirati prihodkovno bazo, je povedal član uprave Archibald Kremser. Neobrestni prihodki so se v polletju povečali za 22,8 milijona evrov, so pa del tega enkratni učinki, med drugim od prodaje državnih obveznic z učinkom med sedem in osem milijonov evrov in deleža v Mercatorju z učinkom okoli šest milijonov evrov.
Učinki zmanjševanja števila zaposlenih bodo vidni z zamikom
Učinki zmanjševanja števila zaposlenih se bodo pokazali z zamikom, pravi Kremser, načrtujejo pa, da bodo celotni stroški na letni ravni nižji za okoli 20 milijonov evrov.
Polletni dobiček v višini 34 milijonov evrov je po Medjevih besedah v okoli tretjini posledica pozitivnih učinkov državne dokapitalizacije, v tretjini znižanja stroškov ter v tretjini aktivnosti pri prihodkih in optimizaciji cenovne politike.
Banka pri napovedi čistega dobička v celotnem letu ostaja pri 16 milijonih evrov. Napoved po Medjevih besedah ostaja konservativna med drugim zaradi evropskega pregleda kakovosti portfelja in stresnih testov bank, rezultati katerih naj bi bili znani oktobra.
Kakovost portfelja je nekoliko boljša kot konec lanskega leta, predvsem pa je stabilna, je dejal Medja in dodal, da se je bistveno povečala pokritost slabih naložb z rezervacijami, delež slabih posojil pa se je malenkost znižal.
Pri deležu slabih posojil ne bo večjih premikov
Delež slabih posojil je na ravni skupine ob polletju znašal 25 odstotkov, v banki pa nekaj pod 20 odstotkov. Pokritje z rezervacijami je na ravni skupine znašalo nad 70 odstotkov, na ravni banke pa nad 73 odstotkov. Banka, kot je povedal član uprave Andreas Burkhardt, do konca leta na tem področju ne pričakuje velikih premikov.
NLB je eden ključnih elementov prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, je poudaril član uprave Blaž Brodnjak in dodal, da so uspešno zaključili najzahtevnejši projekt, prestrukturiranje skupine Mercator in posledično Pivovarne Laško, med uspešnimi primeri je navedel tudi Trimo. "Na nekaj največjih primerih smo uspeli dokazati, da bančni sistem funkcionira," je prepričan.
Banki zaupa vedno večji del gospodarstva, je dejal Brodnjak in dodal, da NLB s financiranjem podpira tako velika kot srednje velika in mala podjetja.
Banka po končanem programu prestrukturiranja prehajajo v naslednjo fazo. "NLB želi postati vodilna na trgu pri malih in mikro podjetjih in bo postala ena gonilnih sil na področju razvoja podjetništva," napoveduje Medja. Eden od korakov za to bo odprtje centov inovativnega podjetništva, v katerih bodo ponujali rešitve "coworkinga" oz. delitve delovnega prostora različnih samostojnih podjetnikov ali ustvarjalcev.
50 milijonov evrov premoženjskopravnih zahtevkov
V okviru pregleda preteklih praks je bilo do konca julija letos v okviru kazenskih ovadb zahtevanih okoli 50 milijonov evrov premoženjskopravnih zahtevkov, v okviru civilnih tožb pa banka zahteva skupno osem milijonov evrov odškodnin.
Medja je na novinarsko vprašanje zagotovil, da je imel nadzorni svet ob odobritvi odškodninskih tožb na voljo vse potrebne informacije. Dodal je, da sta uprava in nadzorni svet na podlagi odredbe Banke Slovenije zavezana k sprožanju vseh možnih postopkov pri ugotovitvah nepravilnosti.
Stroški teh postopkov se nanašajo na višino odškodnine in sodne takse; znašajo nekaj deset tisoč evrov, odškodninski zahtevki pa več milijonov evrov, je dejal. "Ekonomska učinkovitost v teh primerih sploh ne more biti vprašanje. Vprašanje tu je poleg vračila škode, kolikor se je bo dalo ugotoviti, tudi integriteta in preventivno delovanje, da se v prihodnosti določene stvari ne bodo ponavljale," je povedal.
Medja je potrdil, da so ugotovili večmilijonsko oškodovanje v primeru financiranja prevzema Viator & Vektorja v času uprave Marjana Kramarja. Preiskava je prišla do "zelo močnih zaključkov, da je odgovornost na članih uprave", zato se je sedanja uprava odločila za odškodninsko tožbo. Medja po tem, ko bo končan pregled preteklih praks, pričakuje še kakšen primer.
Spletni portal Siol je danes poročal, da je sedanja uprava NLB v začetku meseca vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi, v kateri so bili poleg Kramarja še Matej Narat, Andrej Hazabent in Borut Stanič. Tej upravi naj bi očitali, da naj bi brez predhodne obravnave na kreditnem odboru odobrila posojilo podjetjem, povezanim z Viator & Vektorjem, ki ga je lastniško obvladoval Zdenko Pavček. Po informacijah portala zahtevek znaša okoli sedem milijonov evrov.