Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je potrdil, da je med njihovimi kandidati za ministre tudi Julijana Bizjak Mlakar, ki naj bi po neuradnih informacijah prevzela vodenje kulturnega ministrstva. Do letošnje izvolitve v parlament je bila Bizjak-Mlakarjeva med drugim nepoklicna podžupanja in svetnica Občine Kamnik, delo poslanke pa je pod okriljem SD opravljala že v času vlade Boruta Pahorja. Politično se je angažirala predvsem na področju zdravstva, kjer se Bizjak-Mlakarjeve spomnijo po ostrem nasprotovanju divji privatizaciji in komercializaciji.
Nekoliko drugačen pogled nanjo imajo delujoči v kulturi, za katere je predvsem neznanka. »O domnevni kandidatki za kulturno ministrico je v tem trenutku mogoče reči le to, da je v slovenski kulturi brez referenc,« pravi koordinator KOKS in profesor na AGRFT Igor Koršič, ki meni, da to ne uresničuje napovedi sedanje koalicije, da bodo v ospredju s stroko usklajeni strokovno kompetentni kandidati in funkcionarji.
Kritična tudi do lastne stranke
V času, ko je bila Bizjak-Mlakarjeva še poslanka SD, je bila hkrati predsednica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Njena drža je bila prej aktivistična kot poslanska. Opozarjala je na zmanjševanje pravic iz obveznega zavarovanja in nepremišljeno podeljevanje koncesij, pri čemer je znala biti kritična tudi do dvoličnosti lastne stranke. Ta ista brezkompromisnost je povečala trenja znotraj koalicije v času Miklavčičevega in Marušičevega poskusa zdravstvene reforme. Bizjak-Mlakarjeva je predlogom novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju očitala pomanjkanje varovalk, ki bi preprečile razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnišnic. Tudi takšni dobri nameni pa so pripomogli k temu, da se je izgubljala politična volja za posodobljeno zdravstveno zakonodajo.
V zadnjih letih je delovala predvsem kot predstavnica civilne družbe: opozarjala je na nespodobno trgovanje z železniškim zdravstvenim domom, korupcijo pri preskakovanju vrst, podeljevanje koncesij na podlagi želja namesto glede na potrebe... Zdi se, da Bizjak-Mlakarjevi ta vloga leži precej bolj kot naporno iskanje minimalnega skupnega imenovalca, ki ga včasih terja politika.
Kultura po njenem zelo širok pojem
Magistra poslovne politike in organizacije, profesorica matematike, pooblaščena aktuarka, habilitirana v naziv višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu. Vse to so poleg udejstvovanja na področju politik javnega zdravstva reference Bizjak-Mlakarjeve, ni pa mogoče odkriti njenih referenc na področju kulture, niti v vlogi ustvarjalke niti kulturne organizatorice ali kritične spremljevalke ustvarjalnega življenja.
Zato smo po njenih referencah na področju kulture povprašali kar Julijano Bizjak Mlakar. »Ne vem, kakšne reference ste iskali. Kultura je nekaj zelo širokega, tako kulturo razume tudi Nacionalni program za kulturo. Nisem pa glasbenica ali pa da bi napisala kakšno leposlovno knjigo. Sem pa soavtorica več knjig in strokovnih člankov. Vse je stvar zaslišanja, kjer se da marsikaj razjasniti, če bodo vprašanja,« je še dejala Bizjak-Mlakarjeva, ki pred uradno potrditvijo kandidature ni želela razkriti svojih prioritet v morebitni vlogi kulturne ministrice.
Kdo bo kos enemu najzahtevnejših resorjev?
Glavna urednica založbe Modrijan Bronislava Aubelj opominja na Cerarjevo obljubo, da bodo ministrska mesta zasedli kompetentni ljudje. »Nikogar ne smemo podcenjevati, in če se gospa Julijana Bizjak Mlakar – v kulturi je ne poznamo – čuti kompetentna za enega najzahtevnejših resorjev, kar kultura brez dvoma je, in če tako meni novi mandatar, tudi prav. Je pa res, da tole razdeljevanje ministrskih stolčkov močno spominja na pravljico Kako so živali dobile repe. Kultura je očitno ponj pritekla med zadnjimi.«
Glasbenik in vodja vstajniških Protestivalov Matija Solce, ki sodi med najvidnejše aktiviste ob ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo, meni, da potrebujemo na mestu ministra za kulturo »kandidata z dolgoročno vizijo za kulturo ter vso potrebno kulturno kilometrino in razgledanostjo v domačem in svetovnem merilu«. Od politika pričakuje, da je moralna avtoriteta, ne le strokovnjak za svoje področje. Igor Koršič pa ob tem opozarja na odsotnost resne namere, da se nova vlada spopade s problemi v kulturi. »Dejstvo je, da Slovenija potrebuje korenito kulturno reformo, ki zahteva pozornost in podporo celotne koalicijske politike. O čem takem ni duha ne sluha, saj o kulturi v vseh teh povolilnih in predvolilnih mesecih ni bilo rečene niti besedice.«