Če se bodoča mama odloči, da si želi porodne bolečine lajšati z epiduralno analgezijo, za podporo pa s seboj vzame še bodočega očeta, za njuno denarnico ne bo ravno vseeno, v katero porodnišnico bosta zavila. V Šempetru pri Gorici bo srečna družina domov odšla brez računa, v sosednji Izoli pa bodo od njiju prej pobrali še 210 evrov. 190 za epiduralno in 20 evrov za prisotnost očeta.
Oče ali drug spremljevalec je ob porodu lahko brezplačno prisoten le še v treh slovenskih porodnišnicah, v Šempetru pri Gorici, Trbovljah in Brežicah, drugje mora za to odšteti od 10 do 20 evrov. Po vzoru bolnišnic so prisotnost očeta pri ultrazvočnem pregledu nosečnice že začeli zaračunavati tudi zdravstveni domovi. V tolminskem očetu za ta »privilegij« zaračunajo pet evrov.
Pohvalno ali negospodarno?
Prav tako bodo bodoče matere različno »težko« občutile odločitev za epiduralno analgezijo. V večini porodnišnic ta ostaja brezplačna, ne pa na voljo 24 ur na dan, plačljiva in vedno dostopna pa je v Kranju, Postojni in Izoli. V Kranju jo dobite za 120 evrov, v Postojni za 180 in v Izoli za 190 evrov. Brezplačna in krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je samo tedaj, ko zdravnik oceni, da je glede na zdravstveno stanje porodnice strokovno doktrinarno utemeljena, na željo porodnice pa je to samoplačniška storitev. Težko si je zato razložiti, ali bolnišnice, ki epiduralne analgezije porodnicam v nobenem primeru ne zaračunavajo, to počnejo v svojo škodo, preostale pa se obnašajo bolj gospodarno, ali pa bi bilo treba prakso prvih pohvaliti in spodbujati.
Poenotenje cen bi lahko zahteval minister
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da na področju samoplačniških storitev v Sloveniji zakonodaja javnim zavodom dovoljuje, da sami in vsak zase oblikujejo cene svojih storitev. »Poenotenje cen ali celo brezplačno prisotnost partnerja pri porodu bi lahko od bolnišnic zahtevalo ministrstvo za zdravje. Za zdaj pa je to skladno z veljavnim zakonom prepuščeno in dopuščeno, da ureja vsaka bolnišnica posebej,« odgovarjajo na zdravstveni zavarovalnici. Zato med porodnišnicami tudi prihaja do takšnih odstopanj, ki formalnopravno sicer stojijo, v praksi pa jih je težko razumeti. Posebno zato, ker na zavodu opozarjajo, da lahko bolnišnice očetu za prisotnost pri porodu upravičeno zaračunajo zgolj materialne stroške za zaščitno obleko, obuvala in masko. In ker ti niso tako visoki, so v zavarovalnici prepričani, da bi lahko porodnišnice ta račun bodočim staršem prihranile. V eni od spletnih trgovin, ki ponujajo opremo za bolnišnice, je mogoče zaščitno haljo, masko in obuvala (po redni in ne maloprodajni ceni) kupiti za dva evra, kar je desetkrat manj, kot morajo očetje v večini porodnišnic odšteti za vstop v porodno sobo. Na ministrstvu za zdravje sicer poudarjajo, da zaračunavanje teh storitev ni prepovedano, dodajajo pa, da bodo morali v sklopu prihodnje zakonodaje preučiti tudi možnosti celovite sistemske rešitve tega področja.
Da je vprašanje o dodatnem zaračunavanju storitev ob porodu kočljiva tema tudi za same porodnišnice, je bilo zaznati ob našem preverjanju, kaj natanko bolnišnice v teh primerih zaračunavajo staršem oziroma zakaj ne zaračunavajo ničesar. Nobena od zaprošenih porodnišnic na naša vprašanja ni odgovorila.
V Avstriji dodatnih računov ni
Zdravnik specialist ginekologije in porodništva Robert Miglar, ki dela v porodnišnici v Feldbachu v sosednji Avstriji, kamor odhaja rojevat kar nekaj Slovenk, pojasnjuje, da so epiduralna analgezija, prisotnost očeta pri porodu in navzočnost izbrane babice v njihovi bolnišnici vštete v ceno poroda. Morajo pa Slovenke, ki niso zaposlene in zavarovane v Avstriji in pri njih rodijo načrtno – take so približno dve ali tri na mesec – same plačati stroške poroda. Zaračunajo jim 650 evrov za vsak dan, ki ga preživijo v porodnišnici. Slovensko zdravstveno zavarovanje in evropska kartica zdravstvenega zavarovanja namreč poroda, ki je načeloma predvidljiv dogodek, v tujini ne krijeta. Zavarovalnica bi stroške povrnila le, če bi šlo za nujen primer predčasnega poroda ali druge zaplete, a takšnih primerov po oceni zdravstvene zavarovalnice skorajda ni.
Od letos pa na Goriškem glede plačevanja porodov čez mejo velja tudi izjema. Po zaprtju porodnišnice v Gorici lahko Italijanke iz natanko določenih krajev v Šempetru pri Gorici rodijo brezplačno – seveda z vnaprejšnjim potrdilom njihovih zdravstvenih oblasti, da bo stroške poroda krila Italija. A gneče pred vrati šempetrske porodnišnice (še) ni. Prav tako ni gneče pred drugimi slovenskimi porodnišnicami. V povprečju pri nas rodi okoli 500 tujk na leto, večinoma državljank Bosne in Hercegovine, Hrvatic, Makedonk in državljank Srbije, ki najverjetneje tudi živijo v Sloveniji, a tukaj nimajo urejenega stalnega bivališča. Iz drugih sosednjih držav pa so denimo v letih od 2009 do 2011 našteli le dve Avstrijki, 14 Italijank in pet Madžark.