Dolgo mi je bil izziv prilagoditi kulinarično ustvarjanje na osnovi stoletne gostilniške tradicije okolju s prestižnim pridihom. Ob tem dvorca Zemono nisem nikdar zapiral in ga tudi odslej ne bom, še manj z njim zganjal elitizem za ozek krog ljudi, izbran po ne vem kakšnem ključu. Spoznal sem, da mi prav projekt Tomaž vs. Mate omogoča, da svojemu delu vrnem tisti del ljudskosti, ki je ob odkrivanju mej mogočega v vrhunski kulinariki prešel v ozadje. Del, ki je postal subtilen, a je kljub temu povsod navzoč. Zato se morda včasih zdi, da tiste prvinske dornberške domačnosti pri nas ni več. A je v resnici najbolj prefinjena začimba slehernega krožnika! To je pomemben del tistega »nekaj«, s čimer se ločimo od drugih.
Kot smo Pri Lojzetu vedno počeli, bom tudi s sodelovanjem v izjemno močno podprtem projektu kuharsko ustvarjanje delil z najširšim krogom ljudi. Menim namreč, da ima ljudskost v 21. stoletju – ob novih kanalih komuniciranja in inovativnih modelih poslovanja – povsem nove razsežnosti. Biti izbrano vrhunski in ohraniti stik z najširšim krogom ljudi, to je izziv, ki sem ga sprejel s projektom Tomaž vs. Mate.
