»Pričakujem, da se bomo župani strinjali s tem, da je ta pravilnik za nas nesprejemljiv in da zahtevamo od ministra, da ga ne podpiše,« nam je pred sestankom dejal Emil Rojc, župan občine Ilirska Bistrica. Toda na ministrstvu za infrastrukturo in prostor za zdaj ne popuščajo. Kot so nam sporočili, je pravilnik, ki naj bi začel veljati s 1. septembrom, trenutno v podpisu v kabinetu ministra.
Rojc je sicer prepričan, da nov pravilnik neizogibno prinaša bistveno višje stroške opravljanja izpita za občane iz manjših občin oziroma bistveno višje stroške, kot jih imajo občani občin, kjer ostaja možnost opravljanja celotnega vozniškega izpita, pa tudi večjo porabo časa. »Občani s tem izgubljajo pravico, ki je drugim državljanom dostopna pod ugodnejšimi pogoji, s čimer se jih, namenoma ali ne, postavlja za drugorazredne državljane.«
Konec privilegijev
Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa, ne zanika, da se bodo zaradi opravljanja dela voženj in glavne vožnje v sosednjih, večjih krajih kandidatom iz manjših krajev na račun večjega obsega ur stroški nekoliko povečali. Toda s tem po njegovih besedah ne bodo oškodovani, pač pa kvečjemu izenačeni s kandidati v večjih krajih. Doslej so bili namreč neupravičeno privilegirani. »Zakaj kandidati v večjih krajih zdaj povprečno opravijo od 40 do 50 ur vožnje, v manjših krajih pa 20 ur? Zakaj želijo kandidati še naprej opravljati izpit na primer v Ilirski Bistrici? Ker je lažje. To pa ni pošteno,« Velov poudarja, da s spremembami dejansko izenačujejo pogoje, ki bodo omogočili pošteno, pravilno in objektivno oceno kandidatov. Zdaj namreč opažajo, da določene avtošole, ki vedo, da na izpitni vožnji kandidata ocenjevalec ne more preveriti na primer na avtocesti, temu ne posvečajo pozornosti in kandidata na avtocesto peljejo samo enkrat, zato, da je v kartončku zabeleženo, da je bil na avtocesti, ne pa zato, da bi ga tu naučili voziti.
Ob tem Velov še dodaja, da ne drži, da v izpostavah izpitnih centrov (v Brežicah, Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Ilirski Bistrici, na Ravnah na Koroškem, v Ormožu in Litiji) ne bo več mogoče opravljati praktičnega dela vozniškega izpita. Kandidati bodo v teh krajih še vedno lahko opravljali prvo in drugo stopnjo, medtem ko bodo tretjo, zahtevnejšo opravljali v večjem kraju, kjer za to obstajajo pogoji (kar bi sicer praviloma morali početi že doslej). Prav tako bodo tukaj opravljali tudi glavno vožnjo. To jim po besedah Velova ne bo prineslo dodatnih stroškov, saj se bodo na te vožnje odpeljali z inštruktorjem.
Litijski župan Franci Rokavec odgovarja, da je to bolj kot ne le teoretična možnost, v praksi pa bo drugače. »Tako kandidati kot inštruktorji bodo stremeli k temu, da bodo osvojili tisto vožnjo in tisto progo, ki jo bodo imeli na izpitu, zato bodo odhajali opravljat izpit v večje kraje. Vožnja se bo torej koncentrirala v večjih središčih,« je Rokavec prepričan, da bo takšna sprememba, ki so si jo očitno zlobirali večji izpitni centri, zato neizogibno povzročila dodatne stroške kandidatom iz manjših krajev, v katerih se ljudem zaradi različnih reorganizacij in racionalizacij po nepotrebnem nenehno poslabšujejo pogoji za kvalitetno bivanje ob tem, da so že tako ali tako bolj odmaknjeni od središč.
»V Sloveniji mislimo, da nam mora vse pripadati, da mora imeti malodane vsaka vas sodišče, davčno upravo, športno dvorano, industrijsko cono... Enkrat bo treba razmisliti, ali to gre ali ne,« vrača Velov. V zvezi z očitki, ki letijo na agencijo, pa: »Ko se zgodijo afere, vsi kažejo s prstom na agencijo. Ko želimo nekaj izboljšati, pa se najde milijon izgovor in kvaziargumentov, da se nič ne spremeni.«
Robert Štaba, generalni sekretar AMZS in predsednik Zavoda varna pot, ob tem komentira, da se je tudi agencija v naboru vseh nepravilnosti, ki jih ima na plečih na področju vozniških dovoljenj, od ponarejanja potrdil do korupcije, žal lotila dela na napačnem koncu. »Če v treh letih (odkar naj bi bilo znano za nepravilnosti, op. p.) agencija, razen predvidenega ukinjanja, ni uspela narediti novih pravilnikov, novih vsebin in vzpostaviti reda v avtošolah, potem se sprašujem, kje smo,« je kritičen Štaba. Po njegovem je namreč veliko manjši problem, ali nekdo opravi vozniški izpit v Zgornji Kungoti ali v Ljubljani, sploh če gre korektno čez celoten program, kot pa če mlad voznik napiha in izgubi vozniško dovoljenje, nato pa na črnem trgu dobi potrdilo. »To nas ubija,« je nazoren Štaba.