Likovna teorija ga prišteva med umetnike, ki so v 80. letih prekinili s tradicijo visokega modernizma, zavrnili zahtevo po minimalizmu in intelektualiziranju ter sprejeli bolj narativen, eklektičen in živahen izraz ter tako slikarstvo popeljali v postmodernizem. Pogosta rdeča nit Đokovih del je poigravanje s kanonom visokega modernizma in subvertiranje njegovih zapovedi. »Nezavezanost trendom ali ponavljanju nekdaj uspešnih in inovativnih domislic ter vedno kritičen in nekoliko ironičen odnos do lastne avtorske pozicije in sveta umetnosti kot takega so prispevali k veliki razgibanosti Đokovega opusa,« je ob njegovem delu zapisal kurator Žiga Dobnikar.
Jože Slak - Đoka se je rodil leta 1951 v Jablanu na Dolenjskem. Leta 1971 je začel obiskovati akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1975 diplomiral pri Gabrijelu Stupici. Leta 1980 je odšel v ZDA, kjer je delal kot mizar, nato pa v letih 1985–1987 v japonskem Kjotu obiskoval podiplomski študij. Bivanje na Daljnem vzhodu je bilo ena temeljnih formativnih izkušenj, ki so zaznamovale njegovo življenje in delo. Po vrnitvi v Slovenijo je sprva deloval v Ljubljani, pozneje pa se je vrnil na Dolenjsko v vasico Jordankal, katere umirjeno okolje mu je prav tako predstavljalo velik navdih.
Moderna galerija je že leta 1993 pripravila njegovo veliko retrospektivno razstavo. Proslavil se je tudi s svojo z nagrado Prešernovega sklada nagrajeno razstavo Slike za slepe, pri kateri je konceptualno prepletel različne ravni slepote: fizično, socialno, konceptualno, ideološko in politično. Lotil se je ustvarjanja za slepe in slabovidne ter s tem zavzel jasno etično pozicijo, ki skuša deprivilegirane integrirati v polje družbenega življenja. Zanje je ustvaril poudarjeno taktilne, braillovske reliefne slike ter izkušnjo dopolnil z elektronsko glasbeno podlago. Lotil se je tudi ideološke in politične slepote kot bolezni, ki hromita razvoj družbe.
Eno zadnjih razstav, Kmetske slike, je pripravil leta 2012 v mariborski KiBeli. O svojem delu je tedaj dejal: »Kmetske slike niso slike, namenjene kmetom, temveč slike, nastale na kmetih, s kmečko pametjo, in so nasprotje 'urbanim' slikam, ki si jih prizadeva uveljaviti s tujim bliščem zaslepljena, v bistvu pa kmetska slovenska kulturna srenja. Odražajo pogled otroka na golega cesarja z golimi dvorjani, ko so ravno oblekli svoja nova sublimna oblačila iz inozemstva.« S slikami je želel prikazati cerebralne koprene, ki meglijo naš pogled, onemogočajo komunikacijo med različnostmi ter povzročajo razpad družbenega organizma. pim
