Več kot tri leta je minilo od ideje podjetnika Boštjana Čokla, da bi nad propadlim smučiščem Kobla v smeri proti Soriški planini zgradil povsem novo moderno smučišče, do tega, da ima smučišče Bohinj 2864 zdaj tudi gradbeno dovoljenje. Ovira za začetek gradnje je zdaj samo še ena, a ta je velika kar 15 milijonov evrov. Toliko namreč Čokl pričakuje državnih oziroma evropskih nepovratnih sredstev. Če bi mu jih uspelo dobiti, Čokl optimistično napoveduje smučanje že to zimo.

Zaradi Čokla tudi že v spremembe zakonodaje

Trideset milijonov evrov je vreden projekt gradnje smučišča na 30 hektarih s 30 kilometri smučarskih prog, gondolskim sistemom, ki bo hitrost in število gondol prilagajal zasedenosti. 40 topov in 120 žiraf naj bi sneg delalo tudi ob temperaturah nad ničlo, smučišče bo gonilo razvoja tega dela Bohinja, kjer je Čokl že poskrbel za zgraditev vodnega parka in hotela. Nešteto ovir je bilo treba premagati na poti do izdaje gradbenega dovoljenja, precej zaradi nasprotovanj lastnikov zemljišč tudi v lokalnem okolju, zaradi česar je bilo vsaj dvakrat treba na Čoklovo željo celo spreminjati zakonodajo. Partner pri projektu je Leitner, italijansko podjetje za gradnjo žičnic in solastnik Slovencem znanega smučišča Kronplatz, ki je tudi četrtinski lastnik podjetja Bohinj 2864, kjer ima polovični delež Boštjan Čokl, četrtino pa še podjetje Furlani.

»Leitner je denar za bohinjski projekt rezerviral, tako da res optimistično čakamo na odločitev vlade oziroma ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o prejemu nepovratnih sredstev. Vlogo smo vložili februarja, eden od pogojev je bilo gradbeno dovoljenje. Če bi ta denar dobili v nekaj tednih, bi do decembra že lahko zgradili gondolski sistem. Seveda smo v postopku pridobivanja dovoljenja morali rešiti vse zemljiške zadeve, nekaj tudi z razlastitvijo,« je pojasnil Boštjan Čokl, ki, kot pravi, kljub dolgotrajnim postopkom nima pripomb na delo državnih organov. »Zavedali smo se, da gre za ogromno površino, ki meji na Triglavski narodni park, in da bo prostorsko urejanje tega področja zelo zahtevno. Trajalo je dolgo, a država nam je šla doslej vedno nasproti,« je dejal Čokl. Na novem smučišču bo delo dobilo 70 ljudi, učinki na bohinjski turizem pa so nemerljivo visoki.

Državna pomoč lastniku podjetja, ki je davčni dolžnik

Glede na to, da Čokl precej denarja pričakuje od države, je treba znova opozoriti tudi na to, da je njegovo drugo podjetje, ki upravlja hotel, v precejšnjih finančnih težavah z dolgovi na slabi banki. Podjetje MPM je tudi na seznamu davčnih neplačnikov, občini Bohinj (tako kot še številni drugi hotelirji) pa dolguje precej turistične takse. »Seveda bo podjetje MPM imelo ogromno koristi od smučišča, tako kot preostalo turistično gospodarstvo Bohinja, sicer pa teh dveh podjetij res ne gre enačiti. Dolgovi so posledica investicije, ves denar je v objektih, z dobrim poslovanjem bomo vse poplačali,« je zatrdil Čokl. Bohinjski župan Franc Kramar je ob tem še enkrat poudaril izrazito pozitiven vpliv bodočega smučišča: »Izdano gradbeno dovoljenje seveda še zdaleč ne pomeni, da je smučišče že zgrajeno, je pa dokaz, da lahko zdaj realno pričakujemo, da bo res tako.«

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so bili zelo skopi s pojasnili o sofinanciranju »Čoklovega« smučišča: »Vloga družbe 2864 Bohinj za sofinanciranje smučarskega središča nad Bohinjsko Bistrico v skladu z zakonom o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij je v fazi dopolnjevanja. Ko bo vloga popolna, bo obravnavana kot vse druge tovrstne vloge v skladu z navedenim zakonom.«