Pogačar je z odpovedjo sodelovanja na Bledu izkazal nespoštovanje do legende Rudija Hitija, po katerem poletna liga nosi ime, obenem pa je prekinil več kot dve desetletji dolgo tradicijo. Opravičljivih razlogov za njegovo potezo ni, saj imajo Jesenice z dvajsetimi hokejisti dovolj širok kader za nastop, zato ne bi smeli niti pomisliti o smiselnosti igranja tekem na Bledu. Če je Pogačar ugodil željam igralcev, da se turnirja zaradi slabe pripravljenosti ne bi udeležili, to pomeni, da v klubu ni hierarhije. Če bo padel pod vpliv slačilnice ali drugih prišepetovalcev, si ne bo nikdar zgradil avtoritete, ampak bo zgolj lutka v rokah drugih. Popoln paradoks je, da je društvo ustanovil zato, da se bo na Jesenicah še naprej igral hokej, potem pa je odklonil že prvo povabilo na blejski turnir. Če bi preračunal vse možnosti, bi zlahka ugotovil, da se nekaterih stvari v življenju pač ne odpoveduje.
Nobeno presenečenje ne bo, če bodo Pogačarja odslej gledali postrani, saj se je mnogim zameril in jim nakopal kup težav. Navsezadnje tudi Olimpiji, ki je zaradi Hitijeve lige odpovedala močan turnir v Nemčiji, zdaj pa bo iztržila le manj pomembno sobotno prijateljsko tekmo z nekim ameriškim moštvom. Zelo podcenjujoče je, da si Jesenice v začetku septembra želijo gostovanja Olimpije v Podmežakli, da bi jim Ljubljančani malo napolnili blagajno, sami pa se niti toliko ne potrudijo, da bi prišli na Bled. Vsekakor bo zelo zanimivo opazovati, kako bodo Jesenice po neposrečenem začetku plule v tej zimi. Vodilna garnitura društva vsaj po imenih ne ponuja presežka, najbolj nenavadno pa je, da na podpredsedniškem stolčku sedi kar – duhovnik.
