Ob pogledu na zadnje objave dobičkov nekaterih nemških podjetij, predvsem pa na njihove napovedi poslovanja, so geopolitične napetosti med Rusijo in Ukrajino že pustile sledi. Tudi zadnji makroekonomski podatki kažejo na nadaljnjo stagnacijo gospodarstev na stari celini. To vzbuja skrb glavnemu evropskemu bankirju Mariu Draghiju, ki bi lahko v prihajajoči jeseni posegel po nekonvencionalnih ukrepih, s katerimi bi skušal pozitivno vplivati na gibanje tečajev evropskih delnic. Glavni bankir največjo grožnjo za šibko gospodarsko okrevanje vidi predvsem v nizki inflaciji, ki bo na radarju investitorjev še naprej ostala številka ena.
V ZDA se zaključuje obdobje objav o poslovanju ameriških družb v drugem četrtletju letošnjega leta. V povprečju so največje ameriške družbe, vključene v delniški indeks S & P 500, dosegle 9,45-odstotno rast dobičkov in 4,4-odstotno rast prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast prihodkov so najbolj povečala podjetja iz tako imenovanih necikličnih panog ter tehnološkega sektorja. Sodeč po objavah gre še vedno večino zaslug za izboljšano poslovanje podjetij pripisovati optimizaciji poslovanja, nekoliko manj pa rasti njihovih prihodkov.
Ob pogledu na širšo sliko je jasno, da so geopolitične napetosti v Ukrajini pripomogle k slabšim gospodarskim razmeram v EU, kar pa je voda na mlin za Evropsko centralno banko, ki bo lahko ob slabši makroekonomski sliki upravičila izvedbo nekonvencionalnih ukrepov in s tem prevzela štafetno palico ameriške in angleške centralne banke. Slednji sta že posvarili, da bosta zmanjšali jakost ekspanzivne monetarne politike.
