Pasovi, ki vpijajo specifične barve svetlobe zvezd in že skoraj sto let begajo astronome

Zemljevidi bodo pomagali pri nadaljnjem preučevanju sestave pasov, ki vpijajo specifične barve svetlobe zvezd in že skoraj sto let begajo astronome.

Prostor med zvezdami je namreč skoraj prazen, ne pa povsem - v vsakem kubičnem centimetru je najti nekaj deset atomov. Med njimi so tudi velike makromolekule, ki so najverjetneje odgovorne za vpijanje svetlobe oziroma pojav absorpcijskih pasov, vendar pa njihova sestava ni znana.

"Naša raziskava odpira nov pristop, ko z natančnim pregledovanjem svetlobe stotisočev zvezd, ki jo te makromolekule vzdolž poti svetlobe do Zemlje nekoliko absorbirajo, ugotovimo, kakšna je prostorska razporeditev teh molekul. Iz prostorske porazdelitve se da potem sklepati o fizikalnih lastnostih teh makromolekul, to je o njihovi masi, velikosti in električnem naboju," je za STA pojasnil Zwitter.

V sklopu novih projektov se nadejajo še popolnejših podatkov

V raziskavi so uporabili podatke projekta Rave, ki velja za največji spektroskopski pregled zvezd v naši galaksiji doslej in združuje okoli 50 evropskih, ameriških in kanadskih astronomov.

V sklopu novih projektov se sicer nadejajo še popolnejših podatkov, s katerimi bo mogoče opazovati tudi gibanje omenjenih makromolekul in ugotoviti, od kod prihajajo.

"Mogoče bomo lahko ugotovili, kje in kdaj je eksplodirala kakšna supernova v našem delu galaksije, ki je izvrgla te makromolekule, naši davni predniki pa so jo na nebu opazovali kot drugo sonce. In končno, po skoraj sto letih raziskovanj bi bilo lepo, da bi te velike makromolekule, ki so na meji med majhnim svetom atomov in mnogo večjimi prašnimi zrni, tudi dejansko identificirali," je dejal Zwitter.