Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku bo v sodelovanju z Muzejem Andyja Warhola digitaliziral skoraj 500 Warholovih eksperimentalnih filmov. Nekateri filmi, ki jih je ta umetnik ustvaril med letoma 1963 in 1972, bodo tako prvič na ogled javnosti. Zaradi krhkosti filmskih zvitkov bo digitalizacija trajala nekaj let.
Omenjeni filmi so nastali v obdobju, ko je bila Warholova ustvarjalnost na vrhuncu. V tem času je v svojem studiu, ki ga je poimenoval Tovarna (Factory), posnel nekatere svoje najbolj znane filme, kot so na primer Dekleta iz Chelseaja, Osamljeni kavboj, Hranjenje, Poljubljanje in Spanje.
Warhol je začel snemati leta 1963 s 16-milimetrsko kamero. V desetih letih je posnel na tisoče filmov, ki jih je leta 1970 umaknil iz javnosti. Šele po njegovi smrti leta 1987 so strokovni javnosti ponovno dovolili vpogled v njegov filmski arhiv. Predstavnik Muzeja Andyja Warhola, kustos Patrick Moore, je za BBC povedal, da so Warholovi filmi pomembni in revolucionarni, podobno kot njegove slike. »Ko bodo vsi omenjeni filmi digitalizirani, bodo ljubitelji Warholovega opusa umetniško dogajanje v New Yorku v 60. letih lahko videli v povsem novi luči,« je prepričan. Organizatorji projekta tudi upajo, da bodo Warholovi filmi v digitalizirani obliki postali bolj prepoznavni ter se približali kultnemu statusu, ki ga imajo njegove popart slike.
Digitalizacija Warholovih filmov pa ni edini primer moderniziranja njegovega »izgubljenega« dela. Izbor umetniških del, ki jih je ustvaril leta 1985 s pomočjo računalnika Amiga 1000, je nedavno rešila skupina študentov z Univerze v Pittsburghu. Andy Warhol (1928–1987) sicer velja za eno najpomembnejših osebnosti v moderni umetnosti: bil je eden najbolj znanih umetnikov poparta, za motive likovnih del pa je izbiral predmete in osebe iz vsakdanjega življenja, ki jih je preobrazil z barvami in fotografskimi postopki.sta, kul
