Čez neoliberalizem je minuli teden na RTVS bentil tudi nekdanji zdravstveni minister Keber. Gulp?! Še kar osupljivo. Vendarle gre za nekdanjega podpredsednika LDS in gospoda, po katerem se imenuje antialko zakon. Zakon, s katerim je država pred leti odigrala eno svojih simulacij, da deluje vzorno, medtem ko so se izza tovrstnih simulacij dogajali manj vzorni procesi. A to so dovršeni procesi. Preteklost. Aktualno vprašanje je, kakšne narave pojav so podgane, ki so se zaredile v votlem drevesu v središču mesta ob Ljubljanici. Zanj ne bi vedeli, če mestna oblast luknje pri koreninah drevesa ne bi zaprla s kovinsko mrežo, na drevo pa nabila tablo, na kateri ljudstvo naproša, da glodalk ne hrani. Očitno so jih hranili, kar je evidentna neoliberalizacija odnosa do podgan. Ta je očitno postal bolj sproščen, svobodnejši, bolj dopuščajoč. Kajti podgane so bitja, ki so v kompletnem historiatu človeštva poosebljale nehigieno, zlo, nečloveškost, nekulturo, nehumanost, grozovitost, stud. Razen v primeru kakšnih vzhodnjaških templjev se tega, da bi jih ljudje hranili, težko spomniš, naša mikrocivilizacija jih je pa izrazito in predvsem »fentavala«.

Od kod potem obrat ob Ljubljanici? Možnosti razlag so precejšnje. Poskusimo najprej z dolgčasom oziroma neodolgčasom. Zanj je značilna disperzija podatkov oziroma vrednot ter iz tega izhajajoča vseenost do vsega. Nič ne poteši več. In nobeno presenečenje ne bo, če bodo v Prulčku nastopili The Rolling Stones, ti boš pa za to zvedel šele na dopoldanski kavi. Ter zgolj pripomnil: »Aja? Fino«. Dogajanje okoli votlega drevesa si torej lahko razlagamo kot neoeskapistično razbijanje neodolgčasa, torej stanja, katerega značilnost med drugim je, da so najšibkejši člen občestva postale banke in bankirji. Da so bankirji ogrožena vrsta, ki so potrebni in deležni pomoči najprej. Kar je bilo v »starem svetu« nesmisel, je v neorazmerah agenda. Možno je torej, da gre pri hranjenju podgan za neke vrste uporniško manifestiranje nestrinjanja s temi nesmisli. No, nudi tudi drugačna razlaga. Da ljudje, s tem ko hranijo podgane, zgolj poskušajo biti podobni bankirjem in drugim posameznikom, ki hkrati s tem, da so postali ogroženi, držijo v šahu cele države. Da z »razdajanjem milosti«, pomoči ter nudenjem dodatnega udobja glodalkam, te okorele samozadostne konservativke, ki pregovorno ne verjamejo nikomur, poskušajo spremeniti v odvisnice od njihove pomoči oziroma v dolžnice. Da bi tudi podgane plesale, kot hoče človek.