Zgodba o doktoratu o »informiranosti« vode po več mesecih negotovosti dobiva epilog. Po naših podatkih namreč na Univerzi v Ljubljani niso našli nepravilnosti v postopkih, ki so vodili do doktorata. Takšen naj bi bil tudi odgovor univerze biotehniški fakulteti, ki je univerzo prosila za pojasnilo, kako je lahko prišlo do zagovora doktorata na univerzi, četudi je bil doktorat na tej fakulteti sprva zavrnjen. Neuradno smo izvedeli, da v odgovoru univerze ni nič takšnega, kar bi (ponovni) uspešni zagovor doktorata postavljalo pod vprašaj.

To pomeni, da bi jeseni avtorica doktorata Nada Verdel lahko bila tudi uradno promovirana v doktorico znanosti. Znanstveniki, ki doktoratu oporekajo, pa opozarjajo, da bi s tem nastal nenavaden precedens: lastnosti vode, ki jih je raziskovala in dokazovala Verdelova, namreč po mnenju večine znanstvenikov ne obstajajo. Njen doktorat se v postopkih in metodah dotika homeopatije, ta pa je na uveljavljenih znanstvenih inštitucijah po vsem svetu večinoma zavrnjena kot neznanstvena.

Nasprotovanje že pred začetkom raziskovanja

Medtem so nam z javne agencije Spirit, ki sofinancira mlade raziskovalce iz gospodarstva, posredovali gradivo, na podlagi katerega je Verdelova pridobila javna sredstva za raziskovanje, vredno približno sto tisoč evrov. Že v prijavi je Verdelova napovedala proučevanje lastnosti visoko razredčenih vodnih raztopin, v katere naj bi bile trajno »vtisnjene« določene informacije iz okolja. V dokumentaciji, ki kot sodelujoča partnerja vključuje še zasebni inštitut Bion in fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, so bili torej že na samem začetku opisani postopki in metode, kakršni se uporabljajo tudi v homeopatiji. Za pregled prijavne dokumentacije smo prosili dva znanstvenika s kemijskega in biokemijskega področja, ki zaradi občutljivosti tematike nista želela biti imenovana. Opozorila sta nas, da bi že na podlagi prijavne dokumentacije lahko agencija Spirit (ki se je tedaj imenovala TIA), ugotovila, da je napovedano raziskovanje znanstveno vprašljivo. Kljub temu je agencija Verdelovi – ter posredno Bionu in kemijski fakulteti – odobrila sredstva, ki so delno izvirala tudi iz evropskih skladov. Neuradno smo izvedeli še, da je tudi ob prijavi doktorata na univerzi, kar se je dogajalo po odobritvi na agenciji, prihajalo do nasprotovanj nekaterih znanstvenikov, ki so pregledovali prvotno vlogo.

Mentor Verdelove, profesor Igor Jerman z inštituta Bion, nas je opozoril, da je z enakega področja kot Verdelova na ljubljanski univerzi sicer že leta 2005 »brez težav doktoriral kandidat Rok Krašovec, ki danes uspešno raziskuje v Manchestru«. Zato, pravi Jerman, tolikšnega odpora znanstvenikov ni pričakoval. Krašovec je kot somentor sodeloval tudi pri raziskovanju Verdelove.

Na Otoku so homeopatske programe ukinili

Naše poizvedovanje pa je pokazalo, da raziskovanje, ki posega na homeopatsko področje, na javnih univerzah po svetu ni enostavno sprejeto. Homeopatija, ki temelji na močnem redčenju vodnih raztopin in domnevi, da se v vodi pri tem ohranjajo oziroma celo potencirajo »zdravilni« učinki (informacije), je sicer v mnogih državah in tudi v EU priznana kot komplementarno zdravilstvo. Zakonodaja EU dovoljuje prodajo homeopatskih izdelkov, če so vodne raztopine tako razredčene, da zagotovo ne morejo biti zdravju škodljive. Če uporabniki od homeopatov kupujejo navadno vodo (»navadno« po fizikalnih in kemijskih lastnostih), je to njihova stvar, pravijo v Bruslju. Prepričanja, da so v takšno vodo vtisnjene zdravilne »informacije«, Evropska unija svojim državljanom ne oporeka. Vprašanje pa je, ali naj EU za raziskovanje tovrstnih postopkov namenja tudi finančna sredstva, tako kot v aktualnem primeru.

V znanstveni sferi namreč tedaj, ko se začnejo prepletati homeopatski in (uradni) znanstveni postopki, nastajajo težave. Tako so denimo v prejšnjem desetletju na šestih univerzah v Veliki Britaniji – med njimi so bile univerze v Westminstru, v Lancashiru in v Salfordu – poučevali homeopatijo na dodiplomskem študiju. Po odmevnem članku v reviji Nature, ki je razkril, kot so zapisali, »protiznanstveno dejavnost« univerz, pa je bila večina teh programov ukinjena. Po svetu sicer deluje množica zasebnih homeopatskih raziskovalnih ustanov in šol – za tiste, ki se s tem pač želijo zasebno ukvarjati.