Zakaj se vam je zdelo pomembno, da se vzpostavi portal za delo v startupih?

Portal je rezultat tega, kar počnemo že nekaj časa, in sicer da bi startupe približali širši javnosti, najprej z dnevi odprtih vrat, od prvega majskega tedna pa smo začeli v tedenskem novičniku poleg dogodkov objavljati tudi prosta delovna mesta. Zelo navdušeno smo vsak teden opazovali, koliko je zanimanja pri primarni start-up skupnosti pa tudi dosti širše. Zato smo se odločili za bolj pregleden portal, ker je pomembno, da lahko ljudje v vsakem trenutku dostopajo do svežih informacij.

Kako si ljudje predstavljajo delo v startupih?

Javna podoba dela v startupih se popravlja. Ko smo oktobra lani začeli delovati, smo se še ukvarjali s samo percepcijo, kaj start-up sploh je, zdaj pa vidimo, da se je v vseh letih aktivnega delovanja podpornega ekosistema za startupe in uspešnih start-up podjetij že oblikovala skupina mladih, ki jim je podjetništvo zanimiva pot za lasten razvoj, in tistih, ki si želijo delati v okoljih z mednarodnimi izzivi. Predvsem pa se zavedajo, da z delom startupu prideš dosti bliže do poznavanja nekega podjetja kot organizma. Ni prisotnega konceptualnega razkola med šefom in zaposlenimi, saj imajo slednji pogosto solastniške deleže. Organizacija dela je bolj horizontalna in sama velikost ekipe omogoča zaposlenim, da so bližje esenci podjetja in da se lažje povežejo z vizijo ter lažje prispevajo k uspešnosti. To je tisto, kar mlade fascinira. Pa ne samo mlade, ampak tudi za že izoblikovan kader z izkušnjami, ki si želi zamenjati industrijo, v kateri dela, ali pa postaviti sekundarno kariero.

Je zaposlitveni portal namenjen tudi bazi talentov, za katere v startupih pogosto pravijo, da do njih nimajo dostopa, ker jih sploh ne poznajo?

Portal je zastavljen tako, da omogoča dvostransko participacijo. Zdi se nam pomembno, da se tako talenti kot podjetja zavedajo, da morajo oboji začeti nov način komuniciranja. Te prakse so v tujini že vzpostavljene, pri nas pa se to za zdaj še formira, zato se tudi prek tega portala ponuja možnost za predstavitev talentov. Primarno ne pričakujemo nekega navala, ker izpostavljanja talentov ni v slovenskem značaju, želimo pa to spodbujati. V tem ni nič slabega in upamo, da bomo z več različnimi akcijami prišli do tega, da povečamo vidnost posameznic in posameznikov, ki morda že delujejo nekje tiho v ozadju, ampak so njihovi izdelki vrhunski, pa se zanje še ne ve. Prepričana sem, da tudi karierni centri že razmišljajo o tem, kako mlade predstaviti na bolj ekspliciten način. Predvsem zanimivo pa videti že izkušene talente, ki se bodo želeli predstaviti na portal in del svojih kapacitet preusmeriti v kakšen dodaten projekt.

Kako je z iskanjem novih sodelavcev v startupih, posebno za poslovni del, za katerega pravijo, da pri naših startupih še šepa?

Ne bi pavšalno rekla, da sta marketing in poslovna plat startupov slaba. Verjetno se o tem manj časa strukturirano govori kot pa o inženirskih poklicih, ki jih bolj poznamo. Ko se bodo ljudje zavedali, da lahko svoje znanje aplicirajo tudi na neka delovna mesta v startupih, na katera morda najprej ne bi pomislili, ker morda ne ustrezajo formalni izobrazbi, se bo tudi nabor talentov za prodajno-marketinško stran bistveno povečal. Res je, da je še vedno dovolj prostora za dodatno izobraževanje, ker smo pod optimalnim nivojem prodajnih sposobnosti. Kar zadeva inženirski kader, vsi hočejo najboljše, te pa veliko vabijo v tujino. Pogosto se zgodi, da talent odide v tujino, preden se zave, da ima dovolj zanimive izzive tudi v domačem okolju.

Znano je, da v startupih ni osemurnega delovnika, po drugi strani pa lahko ljudje vidijo, da imajo v pisarnah namizni tenis, ročni nogomet in podobno. Kakšen je v resnici ritem dela v startupih?

Pozabljamo, da je koncept osemurnega delovnika nastal nekje med industrijsko revolucijo in se je primarno navezoval na tovarniške delavce. To se ne aplicira najbolje na intelektualno delo, kjer naši možgani stalno procesirajo, kar naj bi vseboval osemurni delovnik. Mislim, da še nihče ni videl startupa, kjer bi se osem ur na dan igralo namizni tenis, je pa tako, da ima vsaka kultura nekega podjetja stvari, ki zaposlenega pritegnejo. Bodisi so to dodatna izobraževanja, možnost sprostitve na delovnem mestu, da so dovoljene domače živali ali kotiček za kofetkanje. Startupi so stereotipno prepoznani kot tisti, ki imajo namizni tenis in si vsak petek naročijo pice in pivo ter da vsake toliko časa delajo čez noč. V resnici delajo startupi normalno kot vsa druga uspešna podjetja. Res pa je, da imajo zelo jasno poudarjene specifične vrednote, ki tvorijo bolj prepleteno delovno kulturo. Ta aspekt ljudem najlažje približamo na dnevih odprtih vrat, kjer lahko na lastne oči vidijo, kako poteka vsakdan v takšnem podjetju.