Pravico imajo živeti v centru
Vse kaže, da si sklep vlade, da je treba Nastanitveni center Celje do konca letošnjega leta zapreti, Turnšek razlaga po svoje. »Vsi so jim povedali, da je po 22 letih skrajni čas, da nehajo živeti na plečih države. Naša vlada je bila do njih zelo velikodušna. Nihče iz družin, ki jih omenjate, ne hodi v službo. Živijo od socialne podpore, v Nastanitvenem centru Celje prirejajo zabave, pečejo jagenjčke, medtem ko morajo naši delavci trdo delati od jutra do večera, da se lahko preživijo,« se je razburil Branko Turnšek, ko smo ga vprašali, kako je lahko ljudem, ki imajo še vedno vso pravico živeti v nastanitvenem centru, zaračunal tako visoko najemnino.
Očitno pa Turnšek pozablja, da ima opravka z invalidnimi ljudmi, ki so ravno zaradi svojega težkega zdravstvenega stanja s sklepom Urada za migracije pri ministrstvu za notranje zadeve še vedno upravičeni do bivanja v nastanitvenem centru. Čeprav mora ministrstvo po sklepu vlade celjski center do konca leta zapreti, sta tričlanski družini Jupić in Jahić po zakonu o dopolnitvah zakona o začasnem zatočišču še vedno zaščiteni. Država jim je dolžna priskrbeti streho nad glavo. Iz notranjega ministrstva so že dobili obvestilo, da jih bodo do konca leta premestili v Integracijsko hišo Maribor, čeprav nad tem niso navdušeni, ker bi radi ostali v Celju.
Živijo od socialne pomoči
Družina Jahić na mesec prejme 495,70 evra denarne socialne pomoči, zato je nemogoče, da bi za bivanje v nastanitvenem centru po novem plačevala 750 evrov. »Za ta denar, če bi ga seveda imeli, bi lahko v Celju najeli vilo. Turnšek nam grozi, da nas bo vrgel na cesto in zamenjal ključavnice, če ne bomo podpisali nove najemne pogodbe,« nam je dejal vidno razburjen Šećan Jahić, ki je zaradi bolezni ostal brez leve noge in ima brezposelno ženo ter hčerko, ki je končala sedmi razred osnovne šole. Prepričan je, da jih želi Turnšek na nehuman način prisiliti, da bi se odpovedali svojemu statusu in od države vzeli denar, ki bi jim pripadal, če bi se odločili za nastanitev pri zasebnikih. To pa, pravijo Jupićevi in Jahićevi, ne pride v poštev. Nekaj tisočakov, ki bi jih dobili od države, bi namreč le začasno rešilo njihov stanovanjski problem. »Nedopustno je, da nas želi Turnšek pritisniti ob zid in nas dobesedno prisiliti, da se odpovemo svojemu statusu. Zaveda se, da smo v stiski in da bi lahko, če bi želeli, od države vzeli denar in mu plačali, kolikor pač zahteva. To ni prav, to je izsiljevanje,« pravi obupano Bahrija Jupić, ki je invalidka prve kategorije in ima bolnega moža ter hčerko, ki si želi septembra nadaljevati šolanje na eni od srednjih šol v Celju.
Turnšek pa je nepopustljiv: »Tistih 250 evrov, ki sem jim jih zaračunal, sploh ni veliko. V zgradbi imajo kar dva pralna stroja, poleg tega imajo v sobah štedilnike in pečice, tako se števec za elektriko vrti kot nor. Jaz imam poln kufer njihovega izsiljevanja. Če sem vam tako zelo smilijo, si jih pa vzemite k sebi domov. Mene sploh ne briga več, kam bodo šli,« nam je v telefonskem pogovoru zabrusil Branko Turnšek, ki po propadu svojega podjetja Gostinstvo Celje dela kot prokurist v podjetju Gostitelj. Lastnik je Pante Jangelov iz Makedonije, ki je podjetje kupil konec letošnjega maja, in sicer samo dva tedna po tistem, ko je šlo Gostinstvo Celje v stečaj.