"Načrtoval sem, da bom premagal štiri tekmece in imel vseh šest metov v finalu. Imel sem težavo, ker tehnično nisem mogel metati, kot znam, ker sem si poškodoval koleno. Zato sem metal na silo, kar se je poznalo pri daljavah. Zadovoljen moram biti tako z uvrstitvijo kot celotnim nastopom na EP. Ta uvrstitev in državni rekord sta potrditev dobrega dela, ki ga želim nadaljevati tudi naprej," je bil 30-letni Kranjc zadovoljen s svojo prvo uvrstitvijo v finale velikih tekem. Slovenski rekord, 80,46 m, je postavil 14. avgusta, ko si je s prvim in edinim kvalifikacijskim nastopom zagotovil finale na tem EP.
Kranjc je bil sedmi po prvi seriji finala, vendar je vrgel le 76,95 m, v drugi je prestopil, v tretji pa je kopje pristalo pri 78,27 m. Kranjc je sicer izgubil eno mesto, vendar ostal med najboljšo osmerico s še tremi dodatnimi meti. S 77,16 metra je nadaljeval v četrti seriji. V petem poskusu je vnovič ostal brez izida, na ta način pa je končal tudi v zadnji, šesti seriji.
"Bolj nemiren sem bil pred kvalifikacijami, posebej dan ali dva prej. V finalu sem bil bolj sproščen. Želel sem se boriti, saj sicer zaradi poškodbe kolena na nobeni drugi tekmi ne bi nastopil. Vsake toliko časa se mi v kolenu zaskoči, enkrat se mi je celo zgodilo, da skoraj mesec ni nisem mogel ničesar delati, tudi pri hoji po stopnicah sem imel težave. Tako sem se bal pri vsakem metu, da se ne bi stanje še poslabšalo. Upam, da ni nič hujšega in bom lahko nadaljeval sezono ter še izboljšal državni rekord," je dodal Kranjc.
Ruuskanen je prepričljivo zmagal. Drugi je bil Čeh Vitezslav Vesely, branilec naslova in aktualni svetovni prvak (84,79 m), tretji pa drugi Finec Tero Pitkämäki, nekdanji svetovni prvak (84,40 m).
Druga slovenska finalistka Mišmaševa je bila s svojim dosežkom zadovoljna. "Deseto mesto je super izid. Pred prvenstvom sem si dejala, da bom, če se uvrstim med deseterico, zelo vesela. Začela sem zelo dobro, držala sem se vodilnih. Prvi kilometer je bil zelo hiter. Tega sprva nisem čutila, po dveh krogih, ko me je malo 'pobralo', pa se je poznalo. Mogoče bi morala še malo stisniti zobe in vztrajati. Načrt je bil, da sem čim bližje vodilnim, ne pa v ospredju, da tečem mirno, da se čim manj prerivam in da čim bolje opravim z vodno oviro. To mi je kar dobro uspelo. Taktika se je dobro izkazala, potrebujem pa še treninge, da bom zdržala do konca z vodilnimi. Mogoče ne bi smela pomisliti, da so v finalu vse veliko starejše in izkušenejše. Iz tega sem se nekaj naučila in čez dve leti se spet vrnem na EP," je dejala Mišmaševa. Slovenski rekord (9:40,49) je postavila 21. junija letos na evropskem reprezentančnem pokalu v estonskem Talinu.
Möldner-Schmidtova je po bronu pred dvema letoma prišla do presenetljivega zlata. Druga je bila favorizirana Švedinja Charlotta Fougberg (9:30,16), tretja pa Španka Diana Martin (9:30,70).
Španka Beitia zadnji dan EP postavila izid sezone, Farahu tretje zlato
Zadnji dan atletskega evropskega prvenstva v Zürichu je Španka Ruth Beitia zmagala v skoku v višino in z 2,01 metra postavila izid sezone na svetu. V teku na 5000 m je Britanec Mo Farah (14:05,82) osvojil še tretji evropski naslov na tej razdalji.
Šesti dan EP je bilo na programu skupaj 12 končnih odločitev. Najboljši so bili še Nemki Christina Schwanitz v suvanju krogle (19,90 m) in Antje Möldner Schmidt na 3000 m zapreke (9:29,43), v teku na 1500 m Francoz Mahiedine Mekhessi-Benabbad (3:45,60), v skoku v daljino pa Britanec Greg Rutherford (8,29 m).
V štafetnih tekih na 4 x 400 m so slavile Francozinje (3:24,27) pred Ukrajinkami (3:24,32), branilkami naslova, in Britankami (3:34,34), med atleti pa so bili prvi Britanci (2:59,79) pred Rusi (2:59,38) in Poljaki (2:59,85), Belgijci, branilci naslova, pa so bili sedmi. Martin Rooney, ki je tekel v zadnji britanski predaji, je s tem po teku na 400 m osvojil še svojo drugo zlato medaljo na tem EP. Na 4 x 100 m so štafetne medalje osvojili Britanci (37,93) pred Nemci (38,09) in Francozi (38,47) ter Britanke (42,23) pred Francozinjami (42,45) in Rusinjami (43,22).
Italijan Daniele Meucci je v prvi končni odločitvi zadnjega dne prvenstva slavil v maratonu s časom 2:11:08. Osemindvajsetletni Meucci je doslej na velikih tekmovanjih nastopal na stadionih in bil drugi (leta 2012) in tretji (2010) na EP v tekih na 10.000 m, bronast pa je bil tudi na EP v krosu pred dvema letoma.
Srebro v maratonu je osvojil Poljak etiopskega rodu Yared Shegumo (2:12:00), bron pa Rus Aleksej Reunikov (2:12:15). Branilec naslova Švicar Viktor Röthlin (2:13:07) se je na svoji zadnji tekmi na športni poti pred domačimi gledalci poslovil s petim mestom.
Beitia je v skoku v višino za dva centimetra premagala Rusinjo Marijo Kušino, na 1,99 m pa je z več poskusi končala tudi Hrvatica Ana Šimić, ki je osvojila bron. Njena rojakinja Blanka Vlašić je zaradi poškodbe tik pred kvalifikacijami odpovedala nastop.
Farah, dvakratni olimpijski zmagovalec iz Londona, je štiri dni po zlatu na 10.000 m slavil še na pol krajši razdalji ter osvojil tretji zaporedni evropski naslov. Drugi je bil Azerbajdžanec Hajle Ibrahimov (14:08,32), tretji Britanec Andy Vernon (14:09,48).
Rutherford, olimpijski zmagovalec, je v skoku v daljino s 14 centimetri prednosti "preskočil" Grka Louisa Tsatoumasa (8,15 m), še centimeter več pa je zaostal bronasti Francoz Kafetien Gomis (8,14 m).
Na 1500 m je Mekhessi-Benabbad vendarle prišel do zlata. Podobno kot na 3000 m zapreke, kjer je zmagal, pa bil nato zaradi slačenja majice pred zadnjo vodno oviro diskvalificiran, je prepričljivo vodil. Tokrat si ni privoščil slačenja, je pa spet dobil rumeni karton zaradi nešportnega obnašanja, saj se je sredi ciljne ravnine skoraj ustavil, pogledal nazaj, visoko dvigal roke in to potem ponovil še dvakrat. Srebro je osvojil branilec naslova Henrik Ingebrigtsen iz Norveške (3:46,10), bron pa Britanec Chris O'Hare (3:46,18).
Naslednje EP bo v olimpijskem letu 2016, prvič pa ga bodo pripravili na Nizozemskem, v Amsterdamu.
