Katere faze je »prehodil« projekt Spodbujamo zelena delovna mesta po konferenci?

Projekt, ki ga izvaja Umanotera in je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med evropsko komisijo, vlado in evropskim parlamentom, smo začeli lansko jesen z nacionalno konferenco Spodbujamo zelena delovna mesta. Na njej je več kot 300 udeležencev iz vseh sektorjev v živo in prek videa ugotavljalo, kakšno je stanje in kje so priložnosti za zelena delovna mesta v Sloveniji. Po konferenci smo pripravili celovito analizo stanja, potencialov in dobrih praks na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji, ki je pokazala, da je slutnja potenciala zelenih delovnih mest na področjih ekološkega kmetijstva, gozdno-lesne verige, ravnanja z odpadki, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije in trajnostnega turizma v Sloveniji zares navdihujoča. Spomladi smo v različnih slovenskih regijah organizirali 20 seminarjev za svetovalce zaposlitev ter lokalne skupnosti in podjetja, kjer smo z udeleženci raziskovali lokalne vire in potenciale za zelena delovna mesta, ki iz njih izhajajo, ter govorili o razvoju podpornega okolja in kdo lahko k njemu prispeva.

Kako projekt zaznava slovenska družba?

Odzivi udeležencev so pokazali, da je kljub velikim izzivom prehod v zeleno gospodarstvo z zelenimi delovnimi mesti vizija razvoja, ki ji je treba v sodelovalnem vzdušju slediti. Slovenija ima ogromno naravnih danosti in neizkoriščenih potencialov, ki ponujajo izhod iz krize s spodbujanjem zelenega gospodarstva, obenem pa mnogo dobrih praks, ki so nam lahko v navdih.

V sklopu projekta je pomemben tudi nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Kaj je poleg izpostavljanja dobrih praks še njegov cilj?

Tako je. In rok za prijavo na nagradni natečaj je že 10. septembra, zato vabimo podjetja, zadruge in občine, naj obiščejo spletno stran www.zelenadelovnamesta.si, kjer sta na voljo prijavni obrazec in razpisna dokumentacija nagradnega natečaja. Z njim želimo spodbuditi interes podjetij in lokalnih skupnosti za prenos dobrih praks na področju zelenih delovnih mest in vzpostaviti oziroma okrepiti povezovanje različnih akterjev. Izpostaviti želimo prakse, ki prinašajo spremembe in odkrivajo nove paradigme pri spopadanju z izzivi današnjega časa: gospodarsko-finančno, energetsko, podnebno, okoljsko in družbeno krizo, ki se kaže v brezposelnosti ter degradaciji okolja in socialne države. Iščemo dobre prakse, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja. Izbrali bomo tri najboljše prakse, ki bodo dodatno izpostavljene in promovirane, najboljša pa bo prejela praktično nagrado v vrednosti tisoč evrov: zeleni teambuilding na ekološki kmetiji s profesionalnim moderatorjem.

Ali lahko izpostavite kakšno prakso, ki že živi uspešno nekaj let?

Številne praktične rešitve na terenu že obstajajo in izkazujejo svoj potencial za prispevanje h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. V njih so vgrajene dragocene izkušnje, ki kažejo, da če obstaja volja, obstaja tudi pot, poleg tega pa prinašajo vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje stroškov oziroma povečanje prihodkov ter zvišujejo kakovost bivanja. V okviru projekta smo na spletni strani predstavili dobre prakse po področjih, za katera je bilo v Sloveniji ocenjeno, da imajo največji potencial za ozelenjevanje delovnih mest in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. To so ekološko kmetijstvo, gozdno-lesna veriga, ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije ter trajnostni turizem. Med njimi so na primer Ekosocialna kmetija Korenika, Mlekarna Krepko, Silvaprodukt, LL stol, Mreža centrov ponovne uporabe, Julon, Omaplast, mreža energetskih svetovalcev ENSVET, Pipistrel, Terme Snovik, Hiša Raduha in še mnogo drugih navdihujočih dobrih praks iz Slovenije in tujine.

V oblikovanju je nova slovenska vlada. Kakšna so Umanoterina pričakovanja od nje oziroma ali je začetek dialoga že stekel?

Od bodoče vlade pričakujemo dolgoročno vizijo, ki bo vodila prehod v zeleno gospodarstvo in trajnostno družbo ter izkoristila prepoznan potencial več deset tisoč novih zelenih delovnih mest. Za to so potrebni namenski in integrirani politični okvir, pametna pravna ureditev, podpora raziskavam in inovacijam ter zelena proračunska reforma. Pričakujemo tudi kakovosten in konstruktiven civilni dialog na področju trajnostnega razvoja ter varstva okolja in narave.