Grozljiva smrt v ognjeni kletki
Prihodnjo soboto bo že druga obletnica tragične balonarske nesreče, v kateri je med komercialnim poletom z balonom umrlo šest potnikov. Štirje so umrli takoj, dva pa čez nekaj dni v bolnišnici. Balon je med pristajanjem zaradi močnega vetra, tako imenovanega nevihtnega piša, najprej zabilo v tla, nato v drevo, na koncu pa je balon kot nekakšno jadro košaro še nekaj deset metrov vlekel po tleh. Košara je bila obrnjena na levi bok, ogenj, ki je bruhal iz plinskega gorilnika in jeklenk pa se je obrnil proti sredini desne strani košare. Ta je bila razdeljena na prekate, med katerimi se ni mogoče gibati (zato, da je teža med letom čim bolj enakomerno porazdeljena), prav prekat sredi košare na desni strani pa se je izkazal za smrtonosno kletko za štiri potnike, ki jih je ogenj med vlečenjem košare po Barju v trenutku ubil in zažgal do neprepoznavnosti. Še dva potnika sta zaradi hujših opeklin kasneje umrla v bolnišnici, poškodovalo pa se je še več izmed 30 nič hudega slutečih potnikov.
Kmalu po grozljivi nesreči je postalo jasno, da je bilo vreme neprimerno za letenje (drugi balonarji tistega dne niso leteli), izkazalo pa se je celo, da Kolenc v času leta sploh ni imel veljavnega dovoljenja za letenje. Javna agencija za civilno letalstvo ga je »prizemljila« dva meseca pred nesrečo, ko je od njega zahtevala izredni zdravstveni pregled, ki se ga Kolenc ni hotel udeležiti. Težava je tičala v njegovem slabem vidu, na agenciji pa so posumili, da je redni zdravstveni pregled namesto njega opravil nekdo drug. A v preiskavi nesreče se je izkazalo, da tudi agencija Kolencu ni uspešno vročala pozivov ter da je imela že leto dni pred nesrečo možnost, da mu balon zapečati.
Kasneje so se pokazale še druge sistemske nepravilnosti v balonarstvu. Protikorupcijska komisija je ocenila, da sta bila slab nadzor in prevelika pasivnost agencije za civilno letalstvo sokriva za nesrečo, izkazalo pa se je tudi, da pravzaprav noben balonar v Sloveniji ni imel ustreznega dovoljenja za komercialne lete, temveč le običajno dovoljenje za (nekomercialno) letenje.
Dolga in presenetljiva preiskava
Preiskava hude balonarske nesreče do zdaj ni tekla najbolj gladko. Kriminalisti so morali čakati na ugotovitve službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor kar približno leto dni, po prejetih izsledkih pa so policisti Kolenca ovadili zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
Po neuradnih informacijah je policija ovadbo nato morala še dopolnjevati, letos maja pa naj bi preiskovalni sodnik ljubljanskega sodišča zaradi nekaterih nejasnosti Kolenca zaslišal še pred uvedbo sodne preiskave. Ta je bila potem julija končno uvedena, vendar še ni pravnomočna.
Ko smo na sodišču preverili, po katerih odstavkih kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti tožilstvo preganja Kolenca, smo dobili nadvse presenetljiv odgovor, da ga preiskujejo le zaradi povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti (1. in 3. odstavek), za kar mu grozi denarna kazen ali zapor do enega leta. Čeprav je v nesreči umrlo kar šest ljudi, ga namreč ne preiskujejo tudi po petem odstavku, ki govori o smrtnih posledicah in po katerem je najvišja zagrožena kazen do osem let zapora – pa še to le, kadar gre »zgolj« za malomarnost kot v Kolenčevem primeru.
Če poenostavimo na malce grob način: kot kaže zdaj, bo Kolenc očitno odgovarjal le za nesrečo samo, za svojo smrt pa naj bi si bili nesrečni potniki krivi sami. Zakaj takšna odločitev, nam ni uspelo izvedeti, saj je sodna preiskava tajna. Po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi se Kolenc zagovarjal, da potniki niso upoštevali njegovih navodil, kako se obnašati med pristajanjem, ter da so za nameček nekateri ob prvem trdem pristanku prehitro skočili iz košare, kar je omogočilo, da se je balon ponovno dvignil in trčil v drevo.