Društvo za naravo Jalovec in Društvo invalidov občine Kranjska Gora sta v nekaj dneh zbrala 261 podpisov občanov proti gradnji plinovoda Južni tok skozi Zgornjesavsko dolino. Gre za več kot pet odstotkov volilcev občine Kranjska Gora, zato so predstavniki obeh društev podpise z zahtevo po razpisu posvetovalnega referenduma včeraj predali županu Kranjske Gore Juretu Žerjavu. Če bi imeli več časa, bi lahko zbrali bistveno več podpisov, a so pohiteli tudi zato, da bi bil referendum lahko hkrati z lokalnimi volitvami in bi bilo tako z njim povezanih manj stroškov.

Projekt tako ali tako »zamrznjen«

Čeprav je projekt Južni tok zaradi sankcij, ki so jih EU in ZDA uvedle proti Rusiji »zamrznjen« in smo pred časom v Dnevniku pisali, da bi zaradi nove trase, ki jo Madžari načrtujejo neposredno proti Dunaju, ruski plinovod Slovenijo lahko celo v celoti zaobšel, so v Zgornjesavski dolini še vedno močno proti kakršnim koli načrtovanim posegom, ki bi lahko trajno vplivali na razvoj doline.

Kot je pojasnil eden pobudnikov akcije in kranjskogorski podžupan Jože Zupančič, želi država plinovod, ki naj bi v dolžini 30 kilometrov potekal v občini Kranjska Gora, graditi mimo volje ljudi in brez sodelovanja z lokalno skupnostjo, saj so se v preteklosti že dogajale meritve in sondiranje terena. Ta gradnja bi bila po mnenju pobudnikov referenduma eden največjih gradbenih posegov v prostor v Zgornjesavski dolini po osamosvojitvi.

Ovira za razvoj turizma

»Z gradnjo takih razsežnosti bodo za večne čase onemogočili vsak razvoj posameznim občanom ter onemogočili lokalni skupnosti in turističnemu gospodarstvu razvoj turistične infrastrukture, od katere živimo občani občine Kranjska Gora. Skratka, turizma v tej naši dolini bo z gradnjo plinovoda konec,« je prepričan Zupančič, ki se zaveda, da kraj od plinovoda ne bo imel nobenih koristi, bo pa huda ovira pri kakršnem koli načrtovanju v prostoru. »Prav tako ne vemo, kje bodo občani gradili svoje domove in koliko jih bo moralo svoje domove zaradi plinovoda morebiti celo podreti,« je še dejal Zupančič. »Saj se zavedamo, da odločitev na referendumu v ničemer ne zavezuje vlade pri odločanju o trasi plinovoda, bo pa to močno sporočilo naši prihodnji vladi, ki ga ne bo mogla spregledati,« je prepričan.

Župan Kranjske Gore Jure Žerjav sicer že dve leti javno nasprotuje načrtovani trasi plinovoda, a je do razpisa referenduma precej skeptičen: »V skladu z zakonodajo se lahko občani na referendumih odločamo le o aktih, ki jih sprejema občina. Da pa smo Kranjskogorčani večinsko proti tej trasi plinovoda, pa je tako ali tako že jasno.«