Verjamem, da so poslanci ponosni na svojo izvolitev. Tudi sam sem bil. Pred tem mi je mama venomer očitala moje neredno delo (filmi, skrite kamere, Rock Otočec) in vedno, ko sva se peljala mimo zavarovalnice (kjer sem bil zaposlen do leta 1998), je potožila: »Vidiš, Franci, kako bi bilo lepo, če bi bil še tu v službi.« Materam redna plača in seveda malica, ki so je deležni sinovi, precej pomeni. No, in ohrabren z novo zaposlitvijo, sem se želel nekoliko postaviti pred skrbno mamo: »Bo zdaj v redu?« Navdušenja ni bilo: »Že, že, samo ni za stalno.« Ta stavek sem razumel šele po treh letih, ko smo predčasno končali mandat. Na začetku svojega poslanstva si seveda prepričan, da smo pa ja tako fejst, da bo parlamentiranje trajalo najmanj do upokojitve. In ker je plača kar lepa, mnogo poslancev takoj vzame en tak zajeten kredit. Tudi jaz sem ga, na srečo le na zmernih 5 let.Nedeljski dnevnik