Ustavno sodišče je tako zavrnilo pobudo Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja za višji prag pri uresničevanju pravic narodnih manjšin do dvojezičnosti v lokalnih skupnostih. Pobudniki referenduma so predlagali, da bi manjšine za uveljavitev svojih pravic, kot so dvojezični napisi na javnih površinah in ustanovah, po novem potrebovale absolutno večino in ne več le podpore tretjine prebivalcev. Pobudo za razpis referenduma je podpisalo 526.549 ljudi in jo decembra lani predalo saboru, ta pa je za presojo ustavnosti predloga povprašal ustavno sodišče. To je odločilo, da referendum o manjšinskih pravicah ne bi bil v skladu s hrvaško ustavo. Ustavno sodišče je poleg tega mestnemu svetu Vukovarja tudi naložilo, da v letu dni v statutu mesta uredi individualne pravice pripadnikov narodnih manjšin glede uradne uporabe svojega jezika in pisave.
Pri tem je treba upoštevati življenjske okoliščine in dejstva v Vukovarju, spoštovati potrebe večinskega hrvaškega naroda in potrebe po pravični in pravilni obravnavi srbske narodne manjšine na območju Vukovarja, piše v odločitvi hrvaškega ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je naložilo tudi hrvaški vladi, da v enem letu pripravi in pošlje v parlamentarno obravnavo spremembe in dopolnitve zakona o uporabi uradnega jezika ter pisav narodnih manjšin, s katerimi bi določili mehanizem v primerih, ko predstavniška telesa lokalnih skupnosti ne izvajajo obveznosti iz tega zakona oziroma ovirajo njegovo izvajanje. V vmesnem obdobju, dokler te spremembe ne bodo določene, pa pristojni državni organi vendarle ne bodo smeli izvajanja tega zakona zahtevati z uporabo prisilnih sredstev. sta