V pismu se najprej sprašujete, po čigavem naročilu sem napisal članek v mesečnih oznanilih za maj 2014 o postavitvi novega spomenika v Grahovem. To ni bilo nobeno naročilo, ampak povzetek pridige gospoda dekana Maksa Ipavca ob slovesnosti svete maše pri spomeniku 6. aprila 2014 ob 15. uri. Od njega osebno sem dobil en izvod. Zanimivo (hinavsko), da njemu osebno do danes (25. junija) nihče ni poslal nobenega protestnega pisma ali ga kako drugače kritiziral. Očitno ima dekan prav ali pa imate samo mene na piki!? Ko sva o tem govorila z g. Maksom, je rekel, da čaka na reakcijo vaših somišljenikov, a ima za vse, kar je povedal, argumente. Čudim se, da nimate v Begunjah nikogar, ki bi tamkajšnjega župnika verbalno napadel ali vsaj malo ustrahoval.
Nadalje govorite o ustanovitvi OF, kjer omenjate, da so sodelovali tudi krščanski socialisti in organizacija Sokol in da je bilo konec vojne v partizanskih enotah le 15 odstotkov komunistov. Če je tako, zakaj se borci komunisti niste zavzeli po vojni za drugače misleče borce, da bi imeli tudi oni politični vpliv v povojnih institucijah? Zakaj Kocbek ni postal desna roka Kardelja ali minister? Zakaj krščanski socialisti niso imeli predstavnikov v katerikoli skupščini? Zakaj se niste zavzeli za to, da bi poleg rdeče zvezde in neverskih besedil na partizanskih spomenikih bili tudi križi in misli iz svetega pisma v znamenje spoštovanja do vernih ljudi iz vrst partizanov? Odgovor je zelo preprost. Zato, ker je bil boj proti okupatorju samo pretveza za komunistični prevzem oblasti. To ve ves svet, to ve demokratična Evropa, samo vi še v svoji slepoti tavate v temi. Nadalje pravite, da nasprotno misleče pošiljam na Kitajsko, kjer bodo uživali v enoumju. Slabo ste prebrali. Napisal sem, da vsakemu človeku na Zemlji želim, da bi živel v okolju, ki ga osrečuje. In zakaj se ne bi preselili (zveza združenj borcev in njeni simpatizerji) na Kitajsko in uživali v enoumju, ki ga v naši demokratični Sloveniji in v Evropi že vsaj dvajset let ni več.
Pravite, da bom (na tak način) izselil skoraj celo vas. Zanimivo, ko pa so mi mnogi vaščani dali podporo, nihče razen vas, tovariš Vasja, pa me ni kritiziral. Še ena laž več. Da ne govorim o spodbudnih besedah prijateljev in znancev iz vse Slovenije. Še vedno živite v zmoti, da sta dva zagrizena komunista cela vas. Hinavščina je nadalje, da mi svetujete ponovno branje desetih božjih zapovedi, ko jih pa še sami ne poznate in se na njih požvižgate. Prav tako na papeža, ki mi ga omenjate. Tako kot papež sem tudi jaz do danes krstil vse, ki so želeli (tudi v Grahovem). Vsi so se poročili, vsi so šli k birmi, vsi so dobili vsa potrdila. Prosim, da mi poveste ime človeka, ki ga je grahovski župnik zavrnil v katerikoli prošnji. Da vas ni sram, kako lažete. Tudi je velika laž, da pri odkritju spomenika nisem sodeloval zato, da se ne bi zameril vaščanom. Če bi imel ta namen, potem tudi ne bi napisal povzetka dekanove pridige v oznanila. Tako pa sem bil na posvečenju prijatelja Andreja Brozoviča v Parizu, kar sem mu obljubil že za novo leto.
V eni stari pa se z vami strinjam, čeprav ne na isti način. Pravite namreč, da je Slovenija edina država v Evropi, ki na tak način časti zaveznike okupatorja. Res je, nekateri so sodelovali z okupatorji fašizma in nacizma štiri leta, veliko več pa vas je tistih, ki ste sodelovali z okupatorjem komunizma 45 let. Zato je tisti, ki je sodeloval s fašisti in nacisti, izdajalec slovenskega naroda, tisti, ki pa je sodeloval s komunisti in jugoslovansko vojsko, pa veleizdajalec slovenskega naroda. To smo spoznali Slovenci ob osamosvojitvi. Zato je skrajni čas, da vsi bivši komunisti spoznate svojo zmoto in se opravičite slovenskemu narodu za moralno, kulturno in vsestransko škodo, ki ste jo povzročili. Osebno sem na svoji koži občutil ponižanja in zastraševanja komunističnega zločinskega režima. Že v osnovni in srednji šoli, predvsem pa med služenjem vojaškega roka (z nekajkratno grožnjo s priporom samo zato, ker sem bil »pop«). Nihče se mi za krivice ni opravičil, zato se tudi jaz ne mislim opravičevati vam, tovariš Vasja, in vašim somišljenikom. Medtem ko so v vzhodnih državah komunistične stranke spremenile svojo nasilno taktiko in se obnašajo bolj pravno, je vaše združenje borcev še naprej nestrpno do drugače mislečih (primer: oskrunitev grahovskega spomenika, ki je na zasebni zemlji). Še vedno so vaše glavne ideje ustrahovanje, laž, hinavščina, nestrpnost, podtikanje, likvidacije… Vaš idejni vodja tovariš Janez Stanovnik to dokazuje v vsakem govoru, z njim pa tudi drugi zagrizenci. Upam in molim, da bo nastopila v Sloveniji pravna država, v kateri za nasilne skupine ne bo več prostora.
Priporočate mi, naj drugič kaj napišem s cerkvenega področja, in omenjate križarske vojne. Te so žal bile tudi politične, saj so poleg cerkvenih veljakov v njih sodelovali tudi mnogi evropski vladarji (vidite, kako slabo poznate zgodovino!). Nadalje omenjate pedofilijo v cerkvenih institucijah. Od tisoč duhovnikov v Sloveniji je obsojen samo eden, pa mi sporočite, v katerem poklicu je tako majhen odstotek zlorab. Omenjate finančne malverzacije v Cerkvi in bogastvo naših škofov na račun ljudi. V mariborski nadškofiji se je zgodila finančna afera brez primere in tudi v Cerkvi si želimo, da se najde glavne krivce. To pa ne pomeni, da smo vsi isti. Jaz osebno vsako leto dobim vizitacijo iz Ljubljane in do zdaj so ugotovili, da župnija dobro posluje in čeprav nimamo veliko prihodkov, smo v zadnjih letih veliko naredili. Glede škofov pa mi vi povejte, koliko imetja kdo ima in kateri so ljudje, ki jih podpirajo. Vi in vaši somišljeniki gotovo ne, ko ste bili na oblasti, pa ste izkoriščali tudi tiste, ki vam sicer ne bi dali nič.
Zanimiva je še ena vaša lažna izjava: »Naš župnik raje potuje kot mašuje.« Pravilno bi bilo: »Župnik tudi kadar potuje, mašuje.« Lahko malo povprašate grahovske župljane, ki so bili z menoj kdaj na romanju, da je tako. Zaposleni v Sloveniji imajo razen sobot in nedelj še dela proste dneve in tudi dopust. Na leto je to približno 140 dni. Delovnih je torej 220. V prvi polovici letošnjega leta pa sem bil odsoten iz župnije točno 51 dni, kar pomeni, da imam še kar nekaj dni v rezervi. Sicer pa bi sovražniki cerkve morali biti veseli, če župnika ni doma. Pričakujem opravičilo za vse laži, ki ste jih napisali v svojem protestnem pismu.
Moral sem vam povedati resnico, ker nas to uči naš Odrešenik Jezus Kristus. Njega so zaradi resnice tudi pribili na križ. Ne bojim se vaših nadaljnjih ukrepov, zato tudi ne bom imel pri sebi orožja ali ob sebi varnostnika.
Ponosen sem, da sem župnik v Grahovem, kjer imam zelo veliko prijateljev. Tu so ljudje dobronamerni in veseli. S Cerkvijo čutijo tudi taki, ki jih skoraj nikoli ne vidim pri sveti maši. Srečen sem njihove vsestranske podpore. Naj Bog blagoslavlja ta kraj in stori čudež, da bi slepi spregledali. Amen.
Sandi Osojnik, župnik v Grahovem
