Prof. dr. Janez Bogataj

Marjana Grčman, urednica oddaje Na lepše

V TIC, ki na spletu nima informacij podanih (vsaj) v angleškem jeziku, so sami sebi namen. Podobno kot že prežvečena zgodba o njihovem birokratskem urniku odprtja. Tudi v Ravnah ni nič drugače. Na spletni strani imajo namreč navedeno – odprto od 8.00 do 13.00, za konec tedna pa (tako kot je pogosta praksa po Sloveniji) zaprto. Olajševalne okoliščine so, da je TIC nameščen v Mladinskem hostlu Punkl, pa vendar. Turizem ni namenjen lokalcem, ampak predvsem gostom, ki prihajajo od drugod. Večina jih v tako oddaljene kraje prihaja za konec tedna. Tedaj potrebujejo usluge turističnih delavcev. Sodeč po izkušnji Tajke, je razumeti, da na Ravnah pač ne računajo resno na priliv tujcev. Glede na to, da ni poskrbljeno za spletne informacije in promocijo (niti) v angleškem jeziku…

Rimski vrelec in zapuščene stavbe – osnovna higiena občine bi morala biti, da poskrbi za vse tisto, kar je lepo v njeni okolici. Sploh, če je vezano na zdravilno vodo in zaradi 2000 let Emone na aktualno zgodbo rimske zgodovine. Brez tega je na dolgi rok brezpredmetno računati na turizem.

(Ne)obisk Muzeja tehniške dediščine – tu je najverjetneje prišlo do slabe komunikacije s TIC. Gostjo bi morali opozoriti, da se je za obisk potrebno vnaprej najaviti. Prav tako bi ji lahko omenili prenovo Štauharije, kjer načrtujejo predstavitev skoraj tritisočletne zgodovine razvoja železarstva na Slovenskem. Žal mi je tudi, da gostja ni videla gradu Ravne – »čudovito in do potankosti obnovljen«, ampak zaprt. Najverjetneje je prišla v ponedeljek ali pa po četrti uri. Škoda. Sploh zato, ker je v gradu stalna muzejska postavitev z zbirkami, ki prikazujejo gospodarski razvoj Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Tu bi tajska gostja dobila občutek o vsebini in vrednosti kraja… Tako pa, razen forma vive – sploh ni okusila nič na temo železarstva, ki je rdeča nit zgodbe tukajšnjega turizma.

Na koncu vzdušje rešijo ljudje. Domačini. S svojo gostoljubnostjo, odprtostjo do tujcev in prijaznostjo. Če vprašate mene, so ravno ljudje najboljši izvozni artikel Slovenije. Tujci namreč pogosto pravijo »Slovenia is a hard place not to fall in love with«. Sicer pa je Koroška, takoj za dolino Soče, zelo priljubljena destinacija, ki obeta. Še posebej na področju gorskokolesarskega turizma in športnih festivalov. Gostja iz Tajske je omenila mirno vzdušje Raven. No, saj kaj drugega v takšnih krajih človek sredi poletja tudi ne more računati. Razen, če se bo regija spomnila organizirati še več podobnih festivalov, kot je bil na primer julijski večdnevni kolesarski praznik Črna luknja v okolici Jamnice in Šentanela. Hočemo še takšnih dogodkov!

Vito Avguštin, Dnevnik

Vse, kar je treba v zvezi z Ravnami na Koroškem kritičnega zapisati, je povedala Tajka Nui.

- Cestne povezave s Koroško: o tem najbrž nima smisla izgubljati besed.

- Spletna stran tamkajšnjega Turističnoinformacijskega centra (TIC), s katero si Tajka ni mogla kaj dosti pomagati, saj je našla zgolj informacije v slovenščini – menda je jasno, kaj je treba storiti, s tem, da lahko prevod vsaj v en tuj jezik uredijo samoiniciativno in ni treba čakati na državo ali direktive Evropske unije.

- Rimski vrelec: »Bila sem malce razočarana nad zapuščenostjo,« je povedala Nui. Je treba še kaj dodati?

- Ivarčko jezero: Sprehod si je Nui zapomnila po lepem rekreacijskem središču z urejenimi športnimi igrišči in preglasni glasbi, ki je rohnela iz bližnjega bifejskega zvočnika. Ja, zvočno onesnaženje okolja je marsikje še vedno neznosno.

- Kosilo: Upoštevala je namig dame v TIC in izbrala gostilno, na kateri je bil ogromen oglas za zrezek s T-kostjo, ki ga je nato seveda tudi naročila – toliko o lokalni kulinariki.

- Muzej tehniške dediščine: upoštevala je predlog dame v TIC, pa ji je neznanec pred zapornicami območja opuščene proizvodnje Železarne Ravne povedal, da ne obratuje.

- Grad: Upoštevala je predlog dame v TIC – Nui je pričakovala zapuščene ruševine, ne pa mogočne in do potankosti obnovljene zgradbe, ki je bila – zaklenjena.

Tole mi je zvenelo, kot da bi imeli v nekem mestu gledališče z udobnimi sedeži, zelo dobre igralce, izvrstne scenografe, vendar se tistemu, ki bi moral zainteresirane obvestiti, kdaj in kaj bo na sporedu oziroma bi moral odpreti dvorano in prižgati luči, letos še ne da. Mogoče drugo leto.

Primož Žižek, direktor podjetja E-Laborat

Ravne na Koroškem ponujajo precej zanimivih izletov in aktivnosti, ki pa so premalo sistematično in pregledno predstavljene. Vsebine, sicer koristne, delujejo preveč razpršeno, kar turistom otežuje dostop do ključnih informacij. Dobro je, da glede dostopnosti do informacij po iskalnikih ni prevelikih težav, še posebej za informacije v zvezi z namestitvami, medtem ko preseneča, da na področju izletov in aktivnosti spletno mesto ne kotira dobro. Vsekakor precej prostora za izboljšave na področju optimizacije spletnega nastopa za iskalnike. Uporabniška izkušnja je zaradi razpršenosti sicer v določenih segmentih kakovostnih besedil precej otežena, na sploh pa spletnemu mestu manjka sodobnih elementov, ki v turizmu ne smejo manjkati: fotografija, video, zgodbe, interaktivnost. Tudi na ravni komuniciranja po družbenih omrežjih bi bil lahko nastop veliko bolj strateško zasnovan in upravljan. Vidi se, da spletno mesto ni prioriteta, saj vmes na spletnem mestu uporabnik naleti na informacije, ki tja več ne sodijo, so zastarele ali celo zavajajoče, na primer informacija o hotelu, ki ne obratuje več. Boljši pristop k pisanju in upoštevanje pravil pisanja za branje na ekranih in več podpornih informacij v smislu zemljevidov, geoinformacijskih podatkov ipd. bi naredilo spletni nastop bolj uporaben, tudi znotraj očitno ne velikih sredstev, ki jih Ravne na Koroškem vlagajo v spletni nastop. Vsekakor precej zanimiv izziv za upravljalce turističnega spletnega nastopa v destinaciji Ravne na Koroškem. Pravzaprav predlagam, da Ravne na Koroškem zasnujejo povsem nov turistični spletni nastop.