Večina slovenske reprezentance je včeraj v dopoldanskem času trenirala na stadionu Letzigrund, na katerem se bo danes začelo evropsko prvenstvo v atletiki. Prvo v Švici po 60 letih, ko je bil leta 1954 gostitelj Bern. Slovenska reprezentanca je okusila muhasto züriško vreme, saj se je vmes nekajkrat močno vlilo. Na prizorišču največjega atletskega prvenstva v sezoni pa je muhasto le vreme. Vse drugo funkcionira, kot si lahko vsakdo le želi. Švicarska natančnost, prijaznost 2100 prostovoljcev in iznajdljivost skrbijo, da se vsakdo počuti dobro. Vsaj dokler ne dobi računa za kosilo. Največja prednost Züricha v primerjavi z gigantskimi mesti je, da se ne izgublja dolgih in napornih ur pri transportu, temveč so nastavitve blizu stadiona Letzigrund, poleg tega pa se na vsakem koraku čuti, da Švica gosti velik dogodek.
»Martina se bo nedvomno znašla v zelo težkem položaju. Čeprav ima za zdaj za seboj odlično sezono, ima po daljavi peti rezultat v Evropi, kar pomeni, da so štiri metalke že vrgle kopje dlje. Vse bodo zelo nevarne. Toda najpomembnejše pri Martini bo, da izvede tehnično kvaliteten met. A gremo po vrsti, najprej nas danes čakajo kvalifikacije,« pred prvim slovenskim »mini vrhuncem«, kvalifikacijah v metu kopja, pravi Andrej Hajnšek, trener Martine Ratej. »Psihološke priprave Martine v tej sezoni so bile zelo dobre. Menim, da sta z Branetom Skubicem naredila kakovostno delo, kar se je lepo videlo na mitingih diamantne lige. Želim si, da bi Martina vzela evropsko prvenstvo na enak način kot mitinge diamantne lige. Po drugi strani se vsi v ekipi zavedamo, da čaka Martino daleč najtežja tekma v sezoni. Če ji bo uspel preboj v vrh na velikem tekmovanju, potem bo vse lažje. Super bi bilo, če bi Martina v Zürichu osvojila kolajno, a vseeno menim, da tokratno evropsko prvenstvo zanjo ni ključno. Imela bo še dovolj priložnosti. Se pa strinjam, da bi bilo za njeno prihodnost bolje, če bi v Švici osvojila odličje, saj bi se v tem primeru na poti do olimpijskih iger v Riu de Janeiru na velikih prvenstvih vračala po dober rezultat, ne pa ga napadala. In takšna pot je lažja, ker veš, kaj te čaka,« pravi Hajnšek.
»Pripravljeni smo na vse možne scenarije. Trenirali smo v vseh pogojih, da le ne bi česa prepuščali naključju. Vse smo tudi storili, da bi se približali tekmovalnemu ritmu evropskega prvenstva. Verjamem, da smo naredili vse, kar je v naši moči, da bi bila Martina res na najvišjem možnem nivoju,« je svoj pogled proti naslednjim trem dnevom obelodanil Hajnšek.
Primož Kozmus je včeraj treniral na pomožnem stadionu Utogrund v ulici Dennler. Znova ob treh popoldan, ko naj bi ga v soboto čakal finale v metu kladiva. »Kar smo naredili, smo naredili. Največji problem te sezone je bil, da je bil ciklus treningov, v katerem je Primož najbolj napredoval, zaradi poškodbe hrbta premaknjen že globoko v sezono. Je pa seveda najpomembnejše, da sva zadnji cikel priprav naredila kakovostno. Zato je bil Primožev napredek v daljavi pričakovan. Zdaj je največje vprašanje, ali bo sposoben dodati še dva metra, kolikor mu manjkata, da poseže po najvišjih mestih,« pravi Primož Četrtič, desna roka Primoža Kozmusa.
»V boju za tretje mesto pričakujemo gnečo, vse skupaj pa bo odvisno od samega občutka na dan tekme. To pa seveda ne pomeni, da se bo Primož predal v boju z drugimi metalci, tu mislim predvsem na prva favorita Poljaka Fajdka in Madžara Parsa. Primož bo kot vedno storil vse, da ju bo ogrozil, v tej sezoni pa nima rezultatske osnove, da bi bil glasnejši, saj je v Zürich pripotoval z deseto daljavo v Evropi,« je nadaljeval pogovor Četrtič ter na vprašanje, kako telo najboljšega slovenskega atleta prenaša vse napore, odgovoril: »Vsako leto je telo bolj iztrošeno. Veliko stvari, ki so se zgodile v preteklosti, puščajo posledice. Nedvomno Primož nima več telesa najstnika, ima pa postavo, ki mu ob pametnem delu in pristopu ter malo sreče omogoča doseganje vrhunskih rezultatov. Njegova največja prednost pred tekmeci so izkušnje.«
