Gorsko kolesarjenje je ena najhitreje rastočih turističnih panog zadnjih nekaj let. V Italiji, Franciji in Švici je ena pomembnih turističnih in tržnih panog in države gorske kolesarje sprejemajo večinoma odprtih rok. Celo v Avstriji, ki slovi po eni najstrožjih zakonodaj glede kolesarjenja v naravnem okolju, so na Tirolskem in Koroškem sprevideli, da to ni prava pot, in skupaj s kolesarji začeli odpirati poti. »Avstrijo gorski kolesarji velikokrat označujejo za približek raja, a glede zakonodaje so mogoče ponekod še rahlo na slabšem kot mi,« pravi Peter Zajc, predsednik konzorcija odprimopoti.si. Zvezni zakon o gozdovih iz leta 1975 za vsako vožnjo po gozdnih cestah zahteva dovoljenje lastnika, kazni za prekrškarje segajo čez 3600 evrov in celo do dveh tednov zapora.

Tudi v Avstriji kolesarji bijejo boj

Zaradi vsesplošne prepovedi razen redkih izjem tudi v Avstriji ekipa gorskih kolesarjev v združenju Up move že štiri leta opozarja na velik potencial kolesarjenja za turistični razvoj, a obenem številne prepreke, ki do tega vodijo. Ravnokar pri sosedih poteka velika kampanja gorskih kolesarjev, ki se na protestnih vožnjah zavzemajo za legalno kolesarjenje po gozdnih in pohodniških poteh v vsej državi, ne le na Tirolskem in Koroškem. Eno večjih protestnih voženj (bolje rečeno nošenj koles na ramenih oziroma potiskanja ob sebi) pripravljajo v deželi Spodnja Avstrija pod vrhom Muckenkogel v soboto, 8. septembra, – natanko leto dni po tem, ko je revirni lovec ovadil štiri kolesarje zaradi vožnje v zasebnem gozdu v lasti cerkve. Grozi jim skupna kazen v višini 15.000 evrov.

Prva izjema v Avstriji je zvezna dežela Tirolska, ki je spričo turističnega razvoja sprevidela, da kolesarjev ne sme zavračati. Dežela je načrtno uredila gorskokolesarske poti, poskrbela za enotno označevanje poti, zanje od lastnikov zemljišč pridobila dovoljenja in jim zato nakazala tudi nekaj denarja. Iz sklada dežele za promocijo turizma lastnikom zemljišč vsako leto povrnejo do 0,1 evra nadomestila za kilometer gorskokolesarske poti, na leto za to odštejejo okoli 300.000 evrov. »S tem je Tirolska vzpostavila izjemno dobro razvejano mrežo okoli 5000 kilometrov poti, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Podobno so se reševanja restriktivne zakonodaje lani lotili tudi na avstrijskem Koroškem, kjer so imeli več tisoč kilometrov nelegalnih, a redno uporabljanih gorskokolesarskih poti v naravnem okolju,« pojasnjuje Zajc. Na Tirolskem in Koroškem so rešili tudi vprašanje odgovornosti lastnikov zemljišč, ki se denimo v Sloveniji bojijo, da bodo odgovorni za morebitne poškodbe in nesreče kolesarjev na njihovih poteh. Zvezni deželi sta z zavarovalnico sklenili enotni zavarovanji odgovornosti, ki lastnike zemljišč varuje pred morebitnimi škodnimi zahtevki poškodovanih kolesarjev.

Zakonodaje ne gre zgolj prenašati

V Italiji zakonodaja kolesarjenja v aktih o prepovedi vožnje v naravnem okolju ne omenja, posamezne dežele pa kolesarje obravnavajo posebej. V sosednji Furlaniji - Julijski krajini je tako kolesarjenje dovoljeno, v deželi Veneto je dovoljeno po vseh gozdno-pašnih poteh, mulatjerah, pohodnih poteh, v avtonomni provinci Bolzano je prepovedano le v naravnih parkih in na vodozbirnih območjih oziroma tam, kjer je to izrecno označeno. V Nemčiji je vožnja s kolesi dovoljena po cestah in poteh (tudi zasebnih) v gozdovih, po poljih in travnikih v vseh zveznih deželah (izjema so polja in travniki ter poti v Hessen in Porenje - Pfalško). Tudi drugje v tujini se ureditve vožnje s kolesom po naravnem okolju razlikujejo. »V Skandinaviji in na Škotskem poznajo povsem prost dostop do odprtega prostora, vendar si intenzivno prizadevajo za uveljavljanje odgovornega odnosa. Bistvena skupna značilnost tujih okolij je, da so prepoznali družbeno pomembnost gorskega kolesarjenja in načrtnega razvoja,« pravi Zajc, ki pa je obenem prepričan, da zgledi iz tujine niso enostavno prenosljivi v slovenski prostor. »Rešitve za Slovenijo bo bolj smiselno iskati v poenostavitvi kompleksne, razdrobljene in nejasne zakonodaje, vključno z jasno opredelitvijo odgovornosti. Tudi določitve tega, v katerih primerih lastniki zemljišč niso odgovorni za nezgode,« pravi Zajc.

Gorsko kolesarjenje