Kot je v soboto poročal Dagens Nyheter, je bilo namreč 16. januarja letos, torej v času aktualne vlade, z enega od vladnih elektronskih naslovov odposlano sporno sporočilo v švedskem in deloma tudi norveškem jeziku. Ker Slovenija ne slovi ravno po sodelovanju s skandinavskimi državami, se najbolj obremenjujoči del indičnega kroga po mnenju švedskega novinarja skriva v terminu odposlane pošte: vladni dokument je namreč na sever Evrope prispel 15 dni pred zaključkom zbiranja nominacij za Nobelove nagrade!

Magnetogram, ki ga je švedski časnik tudi objavil, razkriva, da so člani slovenske vlade na svoji 41. redni seji dejansko govorili tudi o Nobelovih nagradah. Četudi v takratnem sporočilu za javnost omenjena točka dnevnega reda ni (bila) navedena, naj bi po Antonssonovih informacijah vladno gradivo pripravil zunanji minister Karl Erjavec, svojo namero pa je po poročanju švedskega medija pojasnil v spremnem dopisu: »Lani je Nobelovo nagrado za mir prejela Organizacija za prepoved kemičnega orožja, za katero prej nismo nikoli slišali. Kot pa so razkrili nekateri strokovnjaki, je bila pri svojem delu neuspešna, vendar je klub temu prejela nagrado v višini enega milijona evrov. Ker lahko tudi sami izberemo kandidata za to nagrado, izkoristimo priložnost in predlagajmo našo vlado, tisti milijon pa namenimo upokojenskim regresom.«

Kot razkrivajo dokumenti, je notranji minister Gregor Virant sejo predčasno zapustil, ministri iz vrst SD so bili nad Erjavčevim predlogom navdušeni, zapletlo pa se je pri premierki Alenki Bratušek. »Prva dama je kot nekdanja direktorica slovenskega proračuna ugotovila, da bi bila Slovenija pri krpanju javnih financ uspešnejša, če bi vlada predlagala več kandidatov. Še na isti seji se je tako odločila, da bo za Nobelovo nagrado za ekonomijo kandidirala kar sebe,« piše v švedskem časniku. Ker pa se Erjavec s premierkinim predlogom ni strinjal, je vlada – po videopogovoru s predsednikom države – kompromisno sklenila, da namesto celotne ministrske ekipe za mirovnika leta kandidira zgolj prvak DeSUS, saj je državotvorno deloval še v vsaki slovenski vladi.

Predsednik KPK Boris Štefanec nam je pojasnil, da so na lastno pobudo že zahtevali sporne dokumente od Kraljeve švedske akademije, da pa morajo s svojo odločitvijo počakati do oktobrske razglasitve nagrajencev. Iz urada predsednika republike so zgolj sporočili, da se bo Borut Pahor za Nobelovo nagrado za mir potegoval prihodnje leto.