Od izbruha krize v Sloveniji pogosto slišimo kritike na račun delavskih sindikatov in kolektivne pogajalske moči, nekateri gospodarstveniki, kot je Iskrin večinski solastnik in predsednik uprave Dušan Šešok, pa celo na glas razmišljajo o ukinitvi minimalne plače, češ da bi slednje pravično uredil trg. Medtem lahko od leta 2011 na drugi strani luže spremljamo tožbo zoper največja ameriška tehnološka podjetja, ki so s kartelnim dogovarjanjem zajezila rast plač svojih zaposlenih.
Tožba služi kot resno svarilo pred deregulacijo trga dela in opozarja na neenak pogajalski položaj med delodajalcem in delojemalcem tudi kadar gre za največje strokovnjake oziroma najbolj iskane kadre v izredno uspešni gospodarski panogi.
Podjetja delavcem ponudila prenizko poravnavo
Ameriška okrožna sodnica Lucy Koh je v petek zavrnila poravnavo v višini 324,5 milijonov dolarjev, ki so jo 64 tisoč oškodovanim delavcem ponudila podjetja Apple, Google, Intel in Adobe. Sodnica je povedala, da je predlagana vsota prenizka za resnost kršitev, ki so si jih privoščila podjetja s politiko vzdrževanja od zaposlovanja najboljših inženirjev svojih konkurentov med letoma 2005 in 2009. Delavci sicer od podjetij zahtevajo skupaj 3 milijarde dolarjev odškodnine, kar bi se pod zakonom, ki prepoveduje monopolistično vedenje, lahko celo potrojilo na 9 milijard dolarjev.
Sodnica je povedala, da imajo delavci močne dokaze, da je strategija izogibanja zaposlovanja delavcev konkurentov vplivala na rast njihovih plač. Dokazi kažejo, da je bil glavni pobudnik prakse pokojni Steve Jobs, ki je ostalim podjetjem grozil z gospodarsko vojno v primeru, ko bi z boljšimi ponudbami kradli njegove zaposlene. V dogovor so kasneje pri Googlu želeli vključiti tudi Facebook, a se slednji dogovoru ni priključil, Google pa je posledično moral svojim zaposlenim dvigniti plače za kar 10 odstotkov.