Cene električne energije v EU so nizke kot že dolgo ne. Nemški energetski trg lahko polne zmogljivosti elektrarn dobesedno utopijo v električni energiji, kar bi lahko v prihodnje še dodatno pocenilo elektriko. Da ne bo pomote, račun, ki ga morajo plačati za elektriko Nemci ali Slovenci, se zaradi nižjih cen na borzi ali na trgu na debelo ne bo bistveno znižal. Za to redno poskrbijo vlade, ki vztrajno višajo omrežnino, davke in razne druge prispevke.
Sonce, veter in premog vir energijskega presežka v Nemčiji
Nemčija je bila v podobnem položaju kot danes že leta 2011, tik preden je po katastrofi v Fukušimi začela zapirati jedrske elektrarne. A tedaj so bili glavni razlogi za preveliko ponudbo elektrike tudi v nižjem povpraševanju največjih industrijskih porabnikov energije. Danes so padajoče cene predvsem posledica rastočih proizvodnih zmogljivosti za električno energijo.
Razlogov za takšno stanje je več. Prvič, zaradi več kot 300 milijard evrov subvencij za obnovljive vire energije (OVE) so po vsej Nemčiji vzklile vetrne in sončne elektrarne, ki proizvedejo vsako leto več električne energije. V prvem četrtletju letos so Nemci z izkoriščanjem sončne in vetrne energije proizvedli 6,5 teravatne ure energije, kar je 40 odstotkov več kot lani. Delež OVE v končni proizvodnji je že zelo blizu četrtine, do leta 2050 pa naj bi narastel že na 80 odstotkov.
In drugič, Nemci bodo letos odprli kar nekaj velikih termoelektrarn, s katerimi bodo nadomestili dotrajane energetske objekte. Vse od japonske jedrske katastrofe, ko se je kanclerka Angela Merkel zavezala do leta 2022 ustaviti nemško proizvodnjo jedrske energije, so poleg OVE postale priljubljene elektrarne na lignit in premog, ki skrbijo za zadostno količino električne energije v primeru suš, brezvetrja ali oblačnih dni. Na Agenciji za energijo so pojasnili, da ponujajo termoelektrarne enega najučinkovitejših načinov proizvodnje predvsem pri zagotavljanju zanesljive oskrbe, saj se lahko količina proizvodnje hitro prilagaja glede na dinamiko porabe. Vremena ljudje ne znamo nadzirati, zaradi varnosti je nemogoče preprosto prižigati ali ugašati jedrske elektrarne, medtem ko je mogoče z manjšanjem ali večanjem količine premoga v kurišču hitro prilagoditi proizvodnjo elektrike v termoelektrarni.
Ko so stroški proizvodnje višji od prodajne cene
Edina težava je, da so termoelektrarne danes nerentabilne. V času njihovega projektiranja so bile cene električne energije visoke, delež OVE v končni uporabi pa nizek. Vendar so visoke subvencije za proizvodnjo električne energije iz okolju prijaznih virov medtem povsem spremenile evropski trg. Elektrika iz OVE prehaja prednostno v elektrodistribucijski sistem, kar pomeni po oceni Agencije za energijo dodaten pritisk na cene konvencionalnih elektrarn (termoelektrarn), ki glede na stroške proizvodnje, v katere so vključene tudi okoljske dajatve, postajajo nekonkurenčne. S tem se spopadamo tudi v Sloveniji, saj se podobna zgodba odvija v Šaleški dolini in projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki bo vsaj prva leta posloval z izgubo. Mnoge termoelektrarne po Evropi so zaradi nerentabilnosti tik pred zaprtjem, a ker so potrebne za zagotavljanje stabilne oskrbe, uvajajo v večini evropskih držav tako imenovane CRM-mehanizme za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti.
Ob podatku, da poganjata lignit in premog kar 45 odstotkov proizvodnih zmogljivosti v Nemčiji, se verjetno po glavi teptata nemška energetska velikana RWE in EON. Letos bosta namreč zagnala mogočne termoelektrarne z zmogljivostmi za zadostitev energetskih potreb več kot osmih milijonov domov – petino vseh gospodinjstev v Nemčiji. Proizvodne zmogljivosti električne energije v Nemčiji bodo s tem za 17 odstotkov presegle najvišje povpraševanje v dnevu. Leta 2011, pred zaprtjem nekaterih jedrskih elektrarn, je bilo presežnih zmogljivosti za vsaj 21 odstotkov preveč.
Cene energije nižje, a je to le slaba tolažba za končne porabnike
Kombinacija vseh dejavnikov, vključno z vztrajnim padanjem porabe električne energije, pomeni zniževanje cen električne energije na borzi v Leipzigu. Za megavatno uro pasovne električne energije z dobavo v naslednjem dnevu je znašala povprečna cena v prvem letošnjem polletju komaj 32,36 evra, kar je debelih pet evrov ali več kot 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Med marcem in junijem je bila cena še nižja, gibala se je med 30,63 in 31,58 evra.
In kaj imamo od tega Slovenci? Za zdaj bore malo, saj se bistveno nižje cene na trgu slabo prenašajo na položnice. Delež cene električne energije na položnici za elektriko je namreč komaj 38-odstoten. Razliko do polne cene sestavljajo omrežnina in razni prispevki ter davki. Po podatkih spletne strani energypriceindex.com so morali prebivalci Ljubljane junija za eno kilovatno uro električne energije plačati 0,1537 evra. Le slab cent manj kot v začetku leta (0,1632 evra).
V Berlinu so potrošniki v precej slabšem položaju. Ne samo da morajo plačevati precej več za kilovatno uro (0,2987 evra), ta se povrhu celo draži, saj je še januarja stala 0,2965 evra. Glavni razlog za dražitev je zopet država. Cena električne energije zajema v Nemčiji namreč le 32 odstotkov računa, ki ga morajo poravnati potrošniki. Ta delež je vsako leto nekoliko nižji, kar pomeni, da Berlin z višanjem omrežnine, davkov in drugih prispevkov, kot je denimo prispevek za OVE, viša končno ceno. Samo subvencije za proizvajalce OVE bodo nemške davkoplačevalce letos stale več kot 23 milijard evrov.
