Najboljši slovenski dijaki so tudi to poletje z mednarodnih olimpijad iz znanja prinašali najvišja priznanja. Tekmovali so v znanju biologije, kemije, logike in računalništva, kjer so jih spremljali mentorji posameznih področnih fakultet, udeležbo na mednarodnih olimpijadah pa omogoča Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki tudi organizira državna tekmovanja.

Najboljši biologi so se letos srečali na Baliju, Slovenijo pa so pod vodstvom Mojce Ota in Katje Ota zastopali Žiga Barbarič z Gimnazije Murska Sobota, Aleksander Rajhard z Gimnazije Škofja Loka, Tim Ulčar Pertot z Gimnazije Bežigrad in Jan Gojznikar s I. gimnazije v Celju. Ulčar Pertot in Gojznikar sta se zapisala med dobitnike bronastega odličja, Barbarič in Rajhard pa sta prejela certifikat za odličen rezultat. Prav tako so odlične rezultate dosegli računalničarji, ki so tekmovali na Tajvanu. Vid Kocjan je prejel srebrno kolajno, Patrik Zajec bronasto, Žiga Željko in Simon Weiss pa sta za odličji zaostala le malo, so povedali v ZOTKS. Vsi dijaki sicer prihajajo z Zavoda za računalniško izobraževanje, na 26. mednarodni računalniški olimpijadi pa sta jih kot mentorja spremljala Darko Pevec in Uroš Čibej s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Odličja na vseh področjih

Na 12. lingvistično olimpijado v Peking pa so letos odšli Lara Jerman s ŠC Rudolfa Maistra Kamnik, Vivian Mohr z II. gimnazije Maribor, Teja Močnik s Škofijske klasične gimnazije in Uroš Prešern z Gimnazije Novo mesto. Ekipo je spremljala dr. Simona Klemenčič, Gabrijela Hladnik pa je bila članica mednarodne strokovne žirije. Tudi s te olimpijade je Slovenija odšla z odličjem, in sicer je srebrnega osvojila Lara Jerman, Uroš Prešeren pa je dosegel omembo rezultata. Ekipo kemikov pa so sestavljali Andraž Oštrek z Gimnazije Kranj, Nejc Kejžar z II. gimnazije v Celju, Jan Jelen z Gimnazije Bežigrad ter Bruno Marinič z II. gimnazije Maribor in tudi oni dosegli odlične rezultate. Marinič in Kejžar sta namreč osvojila bronasto odličje, Jan Jelen pa častno omembo rezultata. Štiri najboljše kemike v državi sta v Vietnamu spremljala dr. Darko Dolenc in dr. Andrej Godec, oba s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Vsi jih vabijo v svoje kroge

Da gre za najboljše dijake na določenih področjih, ki v svoje delo vlagajo veliko truda in so hkrati nadarjeni, potrjujejo tudi njihovi mentorji s fakultet. »Gre za mlade, ki dobro vedo, kaj bi radi dosegli. Našo ekipo so sestavljali dijaki tretjih in četrtih letnikov in vsi so že odločeni, kaj bodo študirali in kje. Nekateri imajo namen študirati tudi v tujini,« je povedal dr. Godec, ki je v Vietnamu spremljal štiri najboljše kemike. Pravi, da se vsa ta imena zbirajo v bazen, iz katerega potem črpajo podjetja, inštituti in raziskovalci. Če se seveda mladi ne odločijo oditi v tujino, kjer so po izkušnjah prejšnjih generacij prav tako uspešni. »Olimpijada je njihova odskočna deska in za tujino je uspeh na tekmovanju najboljše priporočilo, boljše kot učni uspeh,« je pojasnil dr. Godec. Dijaki namreč rešujejo tako težke naloge, da jih reši tudi malo študentov, in ravno to je razlog, da so njihovi mentorji profesorji s fakultet, kjer se na raven znanja, ki jo zahteva olimpijada, pripravljajo že nekaj mesecev prej. Tekmovanje je namreč zasnovano tako, da dijaki vse naloge rešujejo tam in projektov ne pripravljajo vnaprej. Tako najprej rešujejo naloge v laboratoriju, nato jih čaka še teoretični del z različnih področij kemije. Ključno je torej znanje, ki ga pokažejo, čeprav dr. Godec opaža, da je ta generacija mladih povsem drugačna od prejšnjih. Dijaki, ki dosegajo uspehe na olimpijadah znanja, namreč niso samo »material« za akademsko ali znanstveno sfero, ampak so tudi potencialni podjetniki.

Ne le znanstveniki, tudi podjetniki

»V Sloveniji imamo kopico mladih podjetnikov, ki najdejo nišo. Ampak za to potrebujejo znanje. Znanje in podjetništvo gresta zato z roko v roki. 'Čistih' raziskovalcev ni več, tudi mi moramo na neki način prodajati svoje znanje, da lahko dobimo nove projekte. Tudi mi se moramo naučiti tržiti,« pravi dr. Godec in dodaja, da imajo mladi, kot so letošnji udeleženci olimpijad znanja, zdaj še več priložnosti, saj smo v času nastajanja manjših podjetij. Poleg tega pa se mladi, ki se udeležujejo olimpijad, zavedajo, da se bodo tam družili z bodočimi najboljšimi raziskovalci, podjetniki, nobelovci... »Zanje je to priložnost, da navežejo stike s temi vrstniki. In naša ekipa pri tem zagotovo ni zgubljala časa, tako zaradi profesionalnih razlogov kot tudi zaradi samega druženja,« je dejal dr. Godec in dodal, da mladi znajo navezati tako tesne stike, da se kasneje tudi obiskujejo.

Če mladi že v srednji šoli izkazujejo takšne ambicije in motivacijo, s katero izstopajo iz povprečja, potem se zanje ni bati in bodo najverjetneje pri vsakem delu imeli višje izhodišče od vrstnikov, meni tudi Alenka Blazinšek, vodja zavoda Nefiks, kjer spodbujajo višjo zaposljivost mladih. Po njenem mnenju se namreč ti mladi, četudi še nimajo jasno izoblikovanih ciljev, zavedajo, da lahko »ciljajo višje«, za kar so pripravljeni vložiti tudi veliko truda.

Najboljši dijaki pa bodo v prihodnje dobili priložnost, da bodo šli še stopničko dlje od olimpijade znanja, in sicer si podjetje Intel skupaj z ZOTKS prizadeva, da bi se največjega srednješolskega tekmovanja Intel ISEF najkasneje do leta 2016 udeležili tudi slovenski dijaki. »Glede na to, da je Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije v organizaciji ZOTKS še najbolj podobno tekmovanju Intel ISEF, si bomo prizadevali, da postane to državno srečanje povezan sejem, ki bo služil kot kvalifikacijsko tekmovanje za udeležbo na tekmovanju Intel ISEF,« je o načrtih, kako na ISEF odpeljati tudi slovenske dijake, povedal Aljoša Seljak, Intelov predstavnik za odnose z javnostmi v Sloveniji.