Človek dandanes na cesti lahko doživi marsikaj, zato mora biti v vlogi voznika pripravljen tako rekoč na vse. Pa vendar smo tu in tam še vedno priče »akrobacijam«, ki jih enostavno moraš doživeti, preden sploh lahko verjameš, da so se res zgodile. Vsakokrat ko z avtomobilom zapeljemo v točno določeno enosmerno ulico v središču Ljubljane, se nam tako pred očmi nariše slika dogodka, v katerem smo bili soudeleženi pred meseci. Takrat smo se, kot skoraj vsak dan, peljali po omenjeni ulici, ko smo opazili proti nam vozeče vozilo, ki je torej nepravilno vozilo v napačno smer. Dobro, se zgodi, a bolj kot to je bilo šokantno, da je za volanom tega vozila sedela voznica, ki je v eni roki držala mobilni telefon in bila, po izrazu na obrazu sodeč, sredi burnega pogovora, drugo roko pa je sicer imela na volanu, a je med prsti držala do polovice pokajeno cigareto. Ker gre za precej ozko ulico, smo nemudoma ustavili, voznica, ki je bila z mislimi povsod drugod, le za volanom ne, pa je še naprej vozila naravnost proti nam. Iz »spanca« jo je predramilo šele naše divje hupanje, ko jo je, pa je praktično istočasno iz rok spustila tako telefon kot cigareto in volan ter na srečo še pravi čas zavrla. Vse skupaj se je torej končalo brez resnejših posledic, če zanemarimo manjšo poškodbo na sedežni prevleki, ki jo je v avtomobilu voznice pustil omenjeni cigaretni ogorek, ki ga je nekaj hipov za tem panična voznica odvrgla na cesto ter se jezno vzvratno vrnila po poti, po kateri je prišla.

A če se je tistikrat vse skupaj izšlo srečno, se v podobnih primerih marsikdaj ne. Vse preveč voznikov namreč za volanom med vožnjo počne reči, ki tja ne sodijo. »Dejavnikov, ki motijo voznika med vožnjo je veliko. Naj jih navedem le nekaj: telefoniranje, prehranjevanje, kajenje, upravljanje navigacijske naprave, glasna glasba, sopotniki, otroci, hišni ljubljenčki…« nam je naštel Aleš Rodič iz Centra varne vožnje Blagomix iz Logatca in dodal, da se ljudje vse premalo zavedamo, da je vožnja v prvi vrsti delo, če želi človek neko delo opraviti dobro, pa mora biti nanj stoodstotno osredotočen: »Vsaka druga dejavnost, ki jo opravlja voznik v potniški kabini med vožnjo, pa predstavlja zmanjšanje voznikove pozornosti, povečanje reakcijskega časa in nezmožnost hitrega in pravilnega ukrepanja v kritičnih situacijah.«

Težava je miselna odsotnost

Telefoniranje in kajenje v vozilu, kar je celo hkrati počela v uvodu omenjena voznica, sta po besedah Rodiča tudi po statistiki najbolj pogosti razvadi – prekrška pri voznikih. »Z uvajanjem prostoročne telefonije tudi v vozila nižjega cenovnega razreda se je nekoliko zmanjšalo število 'iskalnih' akcij ob začetku zvonjenja telefona, zato se je število nenadnih reakcij, povezanih s telefonom, s tem zmanjšalo. Pri kajenju med vožnjo in ob padcih cigaretnega ogorka pa so panične reakcije in 'iskalne akcije' seveda še vedno aktualne, vozniki v takšnih primerih pogosto spustijo volanski obroč in nenadzorovano nenadno zapustijo vozne pasove, kar pripelje do prometnih nesreč,« še opozarja Rodič, ki pa obenem poudarja, da prostoročno telefoniranje omenjenemu navkljub še zdaleč ne reši problema: »Največji problem telefoniranja med vožnjo namreč ni v zmanjšanju motorične opravilnosti, pač pa miselna odsotnost.«

Podobno meni tudi strokovnjak za tovrstno problematiko prof. dr. Marko Polič z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se raziskovalno ukvarja s psihološkimi vidiki nesreč in prometno varnostjo, ter celo trdi, da ni prostoročno telefoniranje nič varnejše od tistega s telefonom v roki. »Utegne biti še nevarnejše, ker se vozniki ne zavedajo njegove nevarnosti. Tisto, kar povečuje nevarnost, namreč ni toliko zasedenost roke s telefonom, kot je to prevelika spoznavna obremenitev, istočasno opravljanje dveh nalog,« pravi Polič. Je pa razlika med obema oblikama telefoniranja med vožnjo tudi ta, da je klasično, ko telefon držimo v roki, prepovedano in zanj zakon predvideva kazen v višini 120 evrov, medtem ko je prostoročno s tega vidika dovoljeno. Policisti zato tudi vsakodnevno, ob rednih oblikah dela, izvajajo nadzor nad uporabo mobilnega telefona med vožnjo – lani so tako ugotovili več kot 19.000 kršitev, kar je povsem na ravni kršitev v zadnjih štirih letih. »Kršitelji se ob zalotitvi pri prekršku odzovejo zelo različno. Nekateri se sprenevedajo, da niso telefonirali, da je bil klic nujen, nekateri se sploh ne zavedajo, da so storili kaj narobe, mnogi tudi priznajo krivdo,« ob tem pravijo na policiji.

Koncentracija dima v avtu precej višja

Podobno kot prostoročno telefoniranje tudi že omenjeno kajenje in še številni drugi za voznika moteči dejavniki med vožnjo pri nas niso prepovedani. A povsod ni tako. »Nekatere države, pri katerih je prometna kultura na višji ravni, so kajenje med vožnjo že prepovedale. Tudi pri nas so že potekale nekatere diskusije na to temo, a je vse skupaj naletelo na razprave o poseganju v zasebnost vsakega posameznika,« pravi Aleš Rodič. Ob tem, da je za voznika že sam proces kajenja lahko precejšnja motnja, pa je kajenje v avtomobilu tudi samo po sebi še toliko bolj nezdravo, kot če kadimo na prostem – nekateri zdravniki tako opozarjajo, da je v avtomobilu kadilca koncentracija strupenega dima tudi 20-krat večja kot v stanovanjih ali drugih prostorih, v katerih kadijo. Prav to je tudi razlog, da je v mnogih državah kajenje v avtomobilu prepovedano, če so v njem mladoletne osebe, v mnogih pa se tak zakon še pripravlja. Nazadnje so ga potrdili v Angliji, v veljavo pa naj bi stopil naslednje leto.

In ko smo že pri mladoletnih osebah – pred časom izvedena avstralska študija je pokazala, da so lahko obračanje voznika ter pogledi na zadnji sedež k otrokom celo do 12-krat bolj nevarni od telefoniranja med vožnjo. »V takšnem primeru se vsa pozornost hipoma preusmeri s cestišča na otroka in zato pogosto prihaja do hujših nesreč. Za spremljanje dogajanja na zadnjem sedežu zato priporočamo namestitev dodatnih vzvratnih ogledal, ki so nameščena tako, da se lahko spremlja dogajanje na zadnji klopi. Seveda pa je potrebna tudi samodisciplina voznika oziroma voznice, da se ne reagira panično ob vsakem najmanjšem joku,« opozarja Rodič, ki poleg omenjenih med moteče dejavnike za voznika uvršča še prehranjevanje, lepotičenje, pretirano razposajene sopotnike, glasno glasbo, upravljanje navigacijske naprave… Vsak moteč dejavnik pa na svojstven način zmanjšuje pozornost voznika, kar lahko pripelje do prometne nesreče.

Fotografiranje med vožnjo

Na vse omenjeno po Rodičevih besedah opozarjajo tudi na tečajih varne vožnje, zaskrbljujoče pa je, da tečajniki moteče dejavnike poznajo, a vseeno priznajo, da nič ne storijo, da bi se jim izognili. Svojevrsten dokaz, da je temu res tako, je dala tudi nedavna Fordova raziskava motenj voznikov med vožnjo, ki je pokazala, da je že kar vsak četrti mladi voznik v Evropi za volanom posnel tako imenovani selfi, kar polovica jih je priznala, da je med vožnjo že fotografirala, prav tako pa je vsak četrti izmed 7000 anketirancev, starih med 18 in 24 let, med vožnjo že objavljal ali preverjal objave na družabnih omrežjih. Selfi sicer med vožnjo najpogosteje posnamejo britanski vozniki, skoraj vsi romunski vozniki (97 odstotkov) so med vožnjo že fotografirali, več kot tretjina nemških voznikov pa med vožnjo uporablja družabna omrežja.

»Snemanje selfija s pametnim telefonom je za mlade hitro postal del vsakdanjega življenja, a je to tudi zadnja stvar, ki jo velja početi za volanom med vožnjo,« je ob tem povedal Jim Graham, vodja programa »Ford Driving Skills for Life«, v sklopu katerega bodo udeleženci v prihodnje na zaprtem poligonu in pod nadzorom profesionalnega inštruktorja izvajali počasne manevre med snemanjem selfija. »Morda se sprva zdijo udeležencem takšne vaje nesmiselne, a ko vidijo, koliko stožcev so sploščili med snemanjem selfija, hitro dojamejo sporočilo,« je še dodal Graham.