Obiskovalci bodo lahko sir tudi kupili in doma preverili, kako izboljša različne jedi. Postopek priprave mase za izdelavo trniča traja pet dni. Pastirji mleko, za vsak trnič ga potrebujejo približno dva litra, najprej skisajo, odstranijo smetano (iz nje naredijo maslo) in kislo mleko nalijejo v glinen »pisker« – sirovnik in ga približno dve uri pustijo na ognjišču pri temperaturi okoli 40 stopinj Celzija. Zatem maso odlijejo v torilo, kjer se skuta odcedi. Če je skuta presuha, ji dodajo smetano, sicer pa le sol. Dobljeno maso oblikujejo v hruškasti hlebček, ki ga okrasijo z unikatnimi lesenimi pisavami, ki so jih pastirji rezljali na paši. Kot se za žegnansko nedeljo spodobi, bo ob 11. uri v kapelici Marije Snežne na Veliki planini tudi tradicionalna maša. Kapela Marije Snežne kraljuje na hribčku nad pastirskim naseljem. Ob koncu druge svetovne vojne so jo nemški vojaki požgali, na pobudo pastirjev pa so jo dobra tri desetletja kasneje znova postavili in posvetili Mariji Snežni. Zato je 5. avgust poseben praznik za kapelo in celotno pastirsko naselje. Pri gostišču Zeleni rob bo za prijetno vzdušje v nedeljo znova skrbel tudi Duo Pustotnik. av
Vsak si bo lahko izdelal svoj trnič
Pred Preskarjevo muzejsko bajto bodo lahko obiskovalci Velike planine to žegnansko nedeljo izvedeli vse o značilnem siru trnič. Na delavnici, ki se začne ob 10. uri, si ga bodo lahko celo izdelali sami. Znameniti velikoplaninski sir trnič so nekoč pastirji izdelovali za svoje izvoljenke in so jim ga podarili ob vrnitvi v dolino. Zato so za pest velike hruškaste hlebčke, ki simbolizirajo ženske prsi, vedno izdelovali v parih in enega podarili izvoljenki, drugega pa obdržali.

(Foto: Anita Vošnjak)