Želja po počitnicah je družna vsem ljudem, toda različnih interpretacij o tem, kaj je pravi oddih, je skoraj toliko, kot je ljudi. Eni namreč želijo samo ležati, drugi pa aktivno preživeti prosti čas. Avtomobil je lahko pri tem v veliko pomoč. Kadar iščemo odmaknjene in težko dostopne kotičke, pride prav takšen, ki se ne ustraši že prvega klanca ali malce globlje luknje. Ena takšnih cest obstaja tudi pri nas na Obali, nekje med Izolo in Piranom. Pelje do morda najlepše obale v Sloveniji, ki je blizu Strunjana. Čeprav ne gre za urejeno plažo, zanjo kljub temu ve kar nekaj ljudi, zato je predvsem v juliju in avgustu množično polna. Ne gre sicer za sistem brisača-zraven-brisače, toda na njej je bistveno manj miru kot spomladi ali jeseni. Kdor želi priti do ugodnega položaja, mora biti dovolj zgoden. Mi nismo bili, zato se je zataknilo že pri iskanju parkirnega mesta na vrhu hriba, preden se nato lahko peš spustiš do morja.

Ker smo nekega julijskega dne vozili opel antaro in nekaj tednov kasneje še mazdo CX-5, smo v obeh primerih brez težav premagali strmi klanec nad Strunjanom. Oba primerka spadata med športne terence, ki gredo po praktično vseh cestah. Zataknilo se je, ker smo bili prepozni. Pred nami je bil že cel kup vozil, na voljo pa je bila le še drobna luknja, kamor bi lahko spravili le mestnega malčka, nikakor pa ne tako velikega vozila, kot je 4,6 metra dolga antara ali 4,55 metra dolgi CX-5. Ni nam preostalo drugega, kot da se peljemo nazaj in pustimo avtomobil na parkirišču pod hribom. Ko smo morali nato celotno pot prehoditi peš, smo razmišljali, zakaj vendar nimamo tokrat na testu kakšnega manjšega avtomobila, ki bi ga lahko pustili na majhnem prostoru. A kaj, ko s takšnimi primerki po tej strmi poti sploh ne bi prišli. Nauk: za avanturistične poti imej športnega terenca, vendar bodi zgoden.

Toda če imajo veliki avtomobili slabšo okretnost na majhnem prostoru, to seveda ne pomeni, da ne ponujajo voznih užitkov. Ravno nasprotno, za kar sta dokaz opel antara in mazda CX-5. Kanček večja je antara, ki ima tudi močno podporo pod sprednjim pokrovom, saj jo poganja 184 konjičev (135 kW). S svojo pojavo samozavestno zavzame cesto in se je trdno drži. Moč 2,2-litrskega dizelskega motorja se razporeja preko šestih ročnih prestav, ki uporabniku ne povzročajo težav, saj pretikanje poteka gladko in enakomerno. Vožnja je stabilna tudi pri večjih hitrostih. Še posebno na avtocestah gre antara tako elegantno, da voznik pogosto prekorači dovoljeno hitrost, v kolikor ni pozoren na merilnik hitrosti. Občutek je namreč, da se avto pelje počasneje kot v resnici. Končna hitrost opla antare je sicer 200 kilometrov na uro, stotico pa doseže v 9,6 sekunde.

Podobno velja za mazdo CX-5. Njen motor premore 175 konjskih moči (129 kW), kar je manj kot pri antari, toda doseže višjo končno hitrost (204 kilometre na uro) in ima boljše pospeške (9,4 sekunde do stotice). V praksi je občutek pri CX-5 podoben kot pri antari. Stabilen in zanesljiv. CX-5 ima prav tako 2,2 litrski dizelski motor, toda s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, nad katerim nimamo nobenih pripomb, saj so prestavna razmerja nastavljena zelo solidno. CX-5 se na cesti ne ustraši nobenega izziva, tudi skozi ovinke pelje brez pretiranega nagibanja, voznik pa ima vseskozi občutek, da ima popoln nadzor nad vozilom.

Toda ni vse v motorju in tehničnih podatkih. Pri avtomobilih pomembno vlogo igrajo tudi čustva. Več jih ima mazda CX-5, a predvsem po zaslugi novejšega dizajna. Antara je namreč zadnjo prenovo doživela leta 2010, CX-5 pa se po cestah vozi šele od leta 2012, zato je cel kup vidnih razlik. Razlika v letih je vidna že pri zunanjosti, še bolj pri notranjosti. Linije so pri CX-5 bistveno bolj napredne, bolj pregledna pa je tudi postavitev vseh stikal. Pri antari je bila notranjost leta 2010 zagotovo na visoki ravni, toda v avtomobilski industriji so štiri leta precej dolga doba, zato oblikovno antara ni v koraku s časom.

Kljub temu pa nikakor ni brez svojih adutov. Največjega ima pri ceni, saj opel antara 2,2 ecotec AWD cosmo tudi zaradi malce starejšega dizajna stane 30.880 evrov, medtem ko za mazdo CX-5 CD 175 revolution AWD odštejemo 36.540 evrov. Pošteno, glede na razmerje v ponudbi, ki pa razen starosti dizajna nima bistvenih razlik. Enako je pri obeh rezervoarjih goriva in velikosti prtljažnika. Več dizelske krvi vase spravi antara (65 : 58 litrov), več prostora v prtljažniku pa ima CX-5 (503 : 475 litrov). In poraba? Pričakovali smo nižjo, na koncu pa smo pri oplu namerili okroglih deset litrov na sto prevoženih kilometrov, pri mazdi CX-5 pa 8,4 litra. Več pa v sklepu.

Več fotografij na www.dnevnik.si