Mesec dni po izbruhu državljanske vojne, sodeč po zapisih v tedanjem tisku, ni bilo mogoče oceniti, na katero stran se bo prevesila tehtnica. Tako republikanci kot nacionalisti so napovedovali skorajšnji mir in svojo zmago. Po pričakovanjih sta vojno vsak s svojega zornega kota predstavljala tudi tedaj vodilna slovenska časnika, liberalni Slovenski narod in klerikalni Slovenec. Slednji je posebej veliko prostora namenil domnevnim grozodejstvom španskih komunistov nad cerkvenimi ustanovami in njihovimi pripadniki. Po neuradnih podatkih jih je bilo skupaj z duhovniki, redovnicami in škofi pobitih okoli 7000.

Optimizem španske vlade

Alicante, 10. avgusta. Predsednik španskega parlamenta Martinez Barrio in generalni tajnik te pokrajine sta sprejela posebnega dopisnika agencije Havas in mu izjavila, da vladata v glavnih krajih pokrajin Albacete, Kastilije in Murcije red in mir. Nadalje sta poudarila, da organizira vlada tudi ojačenje svojih front. Redne čete in miličniki se odpošiljajo tja, kamor odredi vlada v Madridu. Prepričan sem, da v tem trenutku že prisostvujemo likvidaciji uporniškega pokreta, je izjavil Barrio. Največja težava upornikov je v tem, ker ne vedo, kako bi se predali, čeprav so že prepričani, da so slabo končali. (…)

Izjava levičarskega voditelja

Madrid, 10. avgusta. Juan Fernandez, ravnatelj levičarskega delavskega lista »Mundo Obrero«, je podal novinarjem izjavo, v kateri skuša dokazati, da komunisti nimajo v sedanji španski vladi odločilnega vpliva in da ni res, da bi delala samo po njihovih navodilih. Pristavil je, da odklanjajo njegovi somišljeniki anarhiste in da bodo po zmagi vlade, če bo treba, nastopili proti njim z odločnimi ukrepi.

Slovenski narod, 10. avgusta 1936

»Vlada na begu v inozemstvo ...«

Pariz, 10. avg. c. »Le Jour« poroča iz Seville, da je general Franco ob portugalski meji vpostavil zvezo med svojimi četami in četami generala Molle. Med obema generaloma je sedaj vpostavljena direktna telefonska zveza. V Francovem štabu prevladuje prepričanje, da bo Madrid padel najkasneje 15. avgusta.

Kdo gospodari v Madridu?

London, 10 avgusta, b. Današnji »Times« objavlja na uvodnem mestu poziv na obe stranki v Španiji, naj ne uganjata nikakšnih zverstev in naj ne ropajo cerkva in samostanov. Vedno bolj je jasno, kljub vsem demantijem iz Pariza, da vlada nima več vpliva na potek in razvoj dogodkov. Tudi v Madridu samem se ne more govoriti o tem, v čigavih rokah je mesto. Kdor pa bo zmagal v Španiji, bo uvedel diktaturo, ki bo levičarska ali desničarska.

Slovenec, 11. avgusta 1936

Pričevanje Slovenke

V našem uredništvu se je zglasila Marija N., Slovenka, ki živi poročena v Barceloni in ima svoje sorodnike v Zagrebu. Iz Barcelone je morala pobegniti pred 8 dnevi. V naslednjem prinašamo nekaj posnetkov iz razgovora s to begunko iz dežele rdečega terorja. (…)

Naenkrat je izbruhnila revolucija, najprej prva, ko so izgnali kralja iz Španije in ustanovili samostojno katalonsko vlado, potem zopet druga, tretja in končno najhujša med vsemi, sedanja. Za politiko se v našem poklicu nismo brigali. (…) Toda širile so se strašne vesti o bojih, ki so v teku po vsej Španiji, kjer da gorijo cela mesta in se ljudje med seboj brez usmiljenja koljejo. Šli smo gledati samostan Jesu, ki je gorel. Tudi naša cerkvica je gorela. Množice so se zbirale okrog pogorišč in zbijale grde šale. Frkolini in mlade frklje so se oblekle v cerkvene obleke in se spakovale po ulicah. Črne zastave anarhistov so visele po hišah. – Danes je črnih zastav že manj, prevladujejo rdeče komunistične.

(…) Ljudstva pa se je oprijela neka podivjanost, ki bi je nikoli ne pripisala Barceloncem, ki jih poznam iz mirnih časov. (…) Tudi sem z lastnimi očmi videla, kako so pripeljali v sprevodu, obdane od tisočev tulečih zverin, med katerimi so se ženske najbolj izkazale, nekaj slečenih žensk in počeli z njimi orgije, ki jih ni mogoče popisati. Kdo ve, kdo so bile! Pravili so, da so bile nune iz nekega samostana, ki je bil porušen. Šli smo tudi gledat samostan karmeličank, nekdaj veliko poslopje med štirimi ulicami. Iz njega se je še kadilo. (…)

Protest sv. očeta

Rim, 11. avgusta. »Osservatore Romano« poroča, da je papež Pij XI. sporočil madridski vladi svoj odločen protest zoper grozodejstva, ki so se izvršila v Španiji na duhovščini in cerkvah. Sv. stolica ugotavlja, da so rdeči miličniki po vsej Španiji ubili cele trume duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki na noben način niso bili zamešani v politično borbo. Druge redovnice so bile spodene iz bolnišnic in podlo napadene ter zasramovane. Napadalci niso samo požgali cerkva in samostanov, ampak so celo oskrunili grobnice in mrliče. (…)

Položaj vlade vsak dan slabši

V Madridu in v drugih mestih, ki jih uporniki še niso zavzeli, izvaja madridska vlada oster režim, ker bi sicer ne bilo mogoče, da bi bili v Madridu pobili nad 200 duhovnikov in redovnikov. V vsakem mestu, ki so ga uporniške čete zavzele, je prebivalstvo pripovedovalo z ogorčenjem o umorih komunistov.

Slovenec, 12. avgusta 1936

Hud poraz upornikov

Madrid, 11. avgusta., o. S severne fronte so prišle prve vesti o večji bitki blizu mesteca Naval Peral, ki leži 50 milj severno od Madrida. Vladne čete so uspešno odbile napad sovražnika, ki je bil spočetka v premoči. Vladnim četam je poveljeval polkovnik Julio Mangada, ki je po bitki izjavil novinarjem, da je bila to doslej največja bitka med vladno in uporniško vojsko. (…)

Slovenski narod, 11. avgusta 1936