Nedavno je eno od tujih turističnih podjetij pripravilo študijsko potovanje po Hrvaški. Če je s tovrstnimi marketinškimi prijemi v preteklosti lovilo predvsem novinarje iz pomembnejših medijskih hiš, se je v tem primeru osredotočilo izključno na blogerje.
»Cilj blogerskega potovanja je objava blogov, s pomočjo katerih bi na družbenih omrežjih povečali izmenjavo mnenj o Hrvaški,« so pojasnili svojo idejo, ki se je drugod po svetu že dodobra uveljavila. Podjetje je svojim podružnicam po Evropi naročilo, da morajo na tamkajšnjih trgih poiskati najvplivnejše blogerje, v ta namen pa jim je posredovalo tudi orodje, s katerim bi lahko ocenili njihov vpliv. Ob tem so še dodali: »Pomembno je tudi število komentarjev pod njihovimi objavami, izmenjava teh vsebin na spletu in njihova priljubljenost na družbenih omrežjih.«
Da so tudi blogerji pomembna tarča podjetij pri promoviranju njihovih izdelkov in storitev, je pokazala mednarodna raziskava Blogbarometer 2014, v kateri je sodelovalo 149 slovenskih, na mednarodni ravni pa 1360 blogerjev: podjetja so namreč nagovorila že dobrih 48 odstotkov slovenskih blogerjev, medtem ko so ti deleži drugod po svetu bistveno višji. V ZDA je takih blogerjev dobrih 96 odstotkov, v sosednji Italiji pa skoraj 82 odstotkov.
Tudi zaradi blogov je dobil kolumno v časopisu
Po besedah spletnega stratega Vuka Ćosića je bila prva generacija blogerjev predvsem generacija akademskih socialistov in ustvarjalcev spletne globalne skupnosti svobode. A so se potem kmalu vmešali tudi komercialni interesi, ki so iskali možnosti zaslužka. Zgodbe o blogerjih, ki se preživljajo zgolj s pisanjem spletnih dnevnikov, prihajajo iz tujine, saj tovrsten scenarij, tako po besedah Ćosića kot tudi poslovnega svetovalca Darka Butine, pri nas zaradi majhnosti trga skorajda ni mogoč. Kot pravi Butina, gre v slovenski blogosferi opaziti predvsem tendenco po doseganju tuje javnosti, saj nekateri blogerji svoje vsebine objavljajo tako v slovenskem kot tudi angleškem jeziku.
Eden takšnih blogerjev, ki svoje vsebine objavljajo tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku, je odgovorni urednik in novinar radia Kaos Aljaž Pengov Bitenc (na spletu tudi Pengovsky), ki se je blogerski skupnosti prek Michaela Manskega pridružil oktobra 2006, v njej pa s svojimi komentarji domačega političnega vsakdana vztraja še danes. Prve objave je sicer napisal v slovenščini. »Sem pa kmalu ugotovil, da tudi pri pisanju objav uporabljam publicistični jezik. Vprašal sem se, zakaj bi to počel, če se tako izražam že v službi,« se danes spominja Pengovsky, ki je s to odločitvijo nehote našel tudi tržno nišo: postal je alternativni vir informacij iz Slovenije. Njegov rekord trenutno znaša 135 komentarjev na objavo, ki ga bo – priznava – tudi zaradi razvoja drugih družbenih omrežij (facebook ali twitter) težko podrl. »Komentatorji, ki so bili zelo zainteresirani za vsebino, so prihajali z vsega sveta,« še dodaja.
Vendar pa se Pengovu Bitencu pisanje bloga ni splačalo zgolj zaradi odmevov iz tujine. Ne skriva namreč, da se je prav zaradi blogerskih zapisov znašel med medijsko izpostavljeni obrazi, med drugim je dobil kolumno v Nedelu, nanj sta se iz podobnih razlogov obračala tudi The Economist ali Financal Times, s sredstvi, ki so mu jih navrgli Googlovi oglasi, pa je lahko poravnal tudi enoletni najem strežnika. »Blogi kot osebni dnevniki sicer ostajajo, vendar pa se blogi danes odpirajo tudi izključno za določen namen. Imamo primere, ko blogerji tudi pri nas služijo bodisi z oglasi bodisi s plačanimi objavami. Je pa tega malo,« pojasnjuje Pengov Bitenc.
S pomočjo bloga postala »mini blagovna znamka«
Svoje nasvete o zdravi prehrani in modi v angleščini objavlja tudi Tereza Poljanič, avtorica bloga Teresamisu. Kot pravi sama, na svoj blog ni nikoli gledala kot na vir zaslužka, predvsem ji je predstavljal prostor za izražanje svoje strasti do mode in zdrave prehrane, omogočil pa ji je tudi razvoj »poslovne in kreativne žilice«. Ob tem ponosno dodaja, da je prek svojega bloga postala »mini blagovna znamka«. Vendar pa se po njenih izkušnjah s pisanjem bloga pri nas še ni mogoče preživljati, saj »podjetja in oglaševalci na bloge gledajo kot na drugorazredne medije«. »Podjetja vidijo številko, ki jo dosežejo s televizijskim oglasom, a ne razumejo, da to najverjetneje ni njihova ciljna publika«.
Po mnenju mlade ustvarjalke blogerstvo omogoča komunikacijo, ki cilja na točno določeno skupino potrošnikov in ne na širšo populacijo kot pri drugih medijih. »Blogerske aktivnosti so tako bolj neposredne, hitre, merljive in stroškovno učinkovitejše«. Kot še dodaja, lahko blogerji skozi osebno zgodbo prepričljivo vplivajo na mnenje posameznika, vse bolj pa je opazen tudi porast vsebinskega marketinga, s pomočjo katerega lahko bloger prek lastne izkušnje priporoči določen izdelek. Vendar pa v Sloveniji dobi v zameno le promocijski izdelek ali povabilo na dogodek, medtem ko so po svetu tovrstne promocije tudi dobro plačane.
Kljub temu da Poljaničeva z blogom ni »obogatela«, pa ji je spletna prepoznavnost prinesla več priložnosti za sodelovanje na različnih dogodkih in platformo za promocijo dejavnosti, ki se ji želi v prihodnosti popolnoma posvetiti. Prav zaradi spletnega ustvarjanja ji je bila ponujena tudi štipendija na elitni kuharski akademiji Matthew Kenney v Santa Monici.
Portal Vest.si se je razvil iz bloga Janija Severja
Spletni strateg Vuk Ćosić ob tem poudarja, da s(m)o se uporabniki spleta pretvorili v »mikromarketinške agente« – »ne moremo se družiti, ne da bi bili del marketinškega aparata, saj je prav marketing glavno gonilo interneta«. Pri bloganju današnjega časa gre po njegovih besedah vse manj za grajenje skupnosti – gre predvsem za »organsko nadaljevanje razvoja potrošniške družbe«. Poslovni svetovalec Darko Butina ob tem še poudarja, da so blogi s svojo vsebino lahko konkurenca tradicionalnim medijskim hišam, vendar pa je, kot dodaja, prevladujoč poslovni model – tako pri enih kot pri drugih – oglaševanje. In prav zaradi tega posamični spletni medijski projekti v boju z večjimi medijskimi hišami skorajda nimajo možnosti za preživetje.
Uspešnih zgodb – vsaj pri nas – o preoblikovanju blogov v resne in kritične spletne medije tako (še) ne beležimo. Eden od tovrstnih poskusov je bil portal Vest.si, ki se je razvil iz bloga nekdanjega odgovornega urednika Mladine Janija Severja. »Blogi so bili tedaj najosnovnejša oblika, na kateri si lahko objavljal novice in druge vsebine. Zaradi tovrstnih tehnologij, kot je na primer Wordpress, smo v zelo hitrem času dobili podobo medija, nekakšno preslikavo vseh tradicionalnih medijev,« se spominja eden soustvarjalcev in solastnikov Vest.si Denis Sarkić. A kot je znano, je Vest.si po štirih letih delovanja ugasnila.
