Oboje, zastrupitve s hrano in driske na potovanjih, največkrat povzročajo bakterije, osnova zdravljenja vsake driske pa je nadomeščanje vode in elektrolitov. Potek ublažijo nekateri specifični probiotiki in zdravila, ki zmanjšajo izločanje tekočine v črevo.
Turisti težave na potovanju hitro pripišejo pomanjkljivi higieni pri pripravi hrane. Upravičeno?Večino drisk na potovanjih povzročijo patogene bakterije, kot je na primer toksigena Escherichia coli. Blažje driske pa lahko povzročijo tudi mikroorganizmi, na katere so domačini odporni. Vsak človek ima namreč svojo specifično mikrofloro, odvisno od okolja in prehrane. Sestavljena je iz številnih mikroorganizmov, ki so večinoma neškodljivi. Nekateri so potencialno škodljivi, a jih ostale črevesne bakterije in naš imunski sistem uspešno nadzorujejo. Ko pride iz okolja v nas nov mikroorganizem, četudi je sicer neškodljiv, ga naše domače bakterije in imunski sistem prepoznajo kot nekakšnega tujca in skušajo iztrebiti, kar nam povzroči težave.
Probiotiki lahko pomagajo pri okrevanju in preprečevanju težav z drisko. Kako jih pravilno izbrati?Mnogi si napačno predstavljajo, da je lahko isti probiotik uspešen pri vseh zdravstvenih težavah. Za lajšanje infekcijske driske, preventivo na potovanjih ali zmanjševanje možnosti driske pri jemanju antibiotikov so primerni različni preparati. Najbolje je, da nasvet poiščemo pri farmacevtu v lekarni ali o tem povprašamo svojega osebnega zdravnika.
Jeseni boste stroki predstavljali smernice pri uporabi probiotikov. Imajo družinski zdravniki in farmacevti dovolj znanja za svetovanje?Imajo ga vedno več, a ga je dobro nadgraditi. Prav zato smo v knjigo zbrali celoten pregled študij, analiz in priporočil, ki bo zaposlenim v zdravstvu pomagal določiti pravi preparat za pacientovo težavo. Pred nekaj leti sem želel izdati tudi knjigo, ki bi bila namenjena laikom. Napisana bi bila v enostavnem jeziku, slonela pa bi na ponudbi na slovenskem tržišču. Posameznik bi se tako lažje pravilno odločal. Problem je bil v tem, da bi morali v tem pregledu uporabljati tudi imena konkretnih preparatov, evropska ureditev pa je pri trditvah o probiotikih zelo toga. Knjiga zato žal ni izšla.
Preden je v to začela posegati Evropska agencija za varno hrano EFSA, je industrija potrošnike pogosto zavajala z neresničnimi ali napol resničnimi trditvami o vplivih na zdravje.Tudi stroka si je želela več reda. Na policah lekarn in trgovin so izdelki, ki imajo za sabo močne dokaze, a tudi izdelki, pri katerih namen ni dovolj jasno definiran in lahko potrošnik dobi pretiran vtis o njihovi učinkovitosti. A ko plemeniti cilji, v tem primeru zaščita potrošnikov, pridejo v kolesje birokracije, je lahko končni rezultat še manjša preglednost. V EU se je tako uveljavilo stališče, da probiotiki po definiciji ne morejo zdraviti, saj sodijo med hrano. Kakršne koli zdravstvene trditve o njih, tudi če temeljijo na kakovostnih študijah, EFSA trenutno označuje kot neupravičene. Pričakujem sicer, da se bo to v nekaj letih že zaradi kritik strokovne javnosti moralo spremeniti.
V katerih primerih je učinkovitost probiotikov najtrdneje dokazana?Pri že omenjenih boleznih prebavnega sistema, na primer driskah. V tem primeru gre za dokaze stopnje A, ko praktično vse študije potrjujejo isto. Zelo veliko dokazov, v tem primeru večinoma stopnje B, je tudi pri funkcionalnih črevesnih motnjah oziroma kronični vnetni črevesni bolezni. Na mnogih drugih področjih pa se nakazuje, da bi bili ti preparati lahko učinkoviti, a je raziskav še premalo, da bi to lahko z gotovostjo trdili. Imajo pa probiotiki zelo dobro razmerje med koristmi in potencialnimi tveganji zaradi jemanja. Za veliko večino ljudi je njihovo jemanje praktično povsem varno.
Kljub temu morajo za probiotike, ko jim jih zdravnik na primer svetuje za preprečevanje težav ob jemanju antibiotikov, plačevati iz lastnega žepa. Bi jih bilo po vašem smiselno vključiti v javno zdravstvo?Ko gre za relativno težke bolezni z dragim in dolgotrajnim zdravljenjem, bi bilo to smiselno. Pri ljudeh, ki jim odstranijo široko črevo in iz konca ozkega črevesa naredijo rezervoar za blato, so na primer pogosta vnetja, pri katerih bolnik več tednov dobiva antibiotike. Vrsta raziskav je pokazala, da so ob uporabi določenih probiotikov ta vnetja bistveno redkejša. Uvrstitev probiotikov v financiranje iz obveznega zavarovanja bi se v tem primeru zdravstveni blagajni verjetno izplačalo. Ko zgolj za kak dan skrajšajo drisko ali pa jo namesto petine dobi desetina ljudi, ki jemljejo antibiotike, so argumenti za financiranje iz javnih sredstev verjetno šibkejši.
Z raziskavami o mikroflori se odpirajo tudi nove možnosti obvladovanja alergij, ki so vse pogostejše. Kakšne so povezave?Alergije so eden od obrazov nenormalnega odzivanja imunskega sistema na nenevarne snovi, ki prihajajo v naš organizem, pa naj bo to hrana ali cvetni prah v zraku. Mikroorganizmi imajo pomembno vlogo pri razvoju in zorenju imunskega sistema. Vedno bolj čisto okolje v otroštvu, vse manj mikroorganizmov v hrani, uporaba antibiotikov… vse to je spremenilo našo mikrofloro, pogostost alergij v razvitem svetu pa narašča. Več raziskav kaže, da lahko jemanje zelo specifičnih probiotikov v nosečnosti in v prvih mesecih otrokovega življenja za okoli polovico zmanjša pojavnost alergijskih bolezni.
Ne bi mogli tega problema rešiti že z uporabo ljudske modrosti, da malo umazanije ne škodi?Ni tako enostavno. Preživetje otrok so v zadnjem stoletju drastično izboljšale tri stvari: higiena, cepljenje in uporaba antibiotikov. Higiena in antibiotiki imajo poleg številnih plusov tudi omenjene minuse. Otroke bi danes težko poslali v hlev, naj se valjajo po gnoju. Treba je razmisliti, kako koristno naravno umazanijo posnemati, ne da bi jih zraven izpostavljali tveganju. Ravno probiotiki omogočajo stik z izbranimi mikroorganizmi, za katere vemo, kako bodo delovali, s prebiotiki pa lahko spodbujamo koristne mikroorganizme, ki so že v nas. Res pa bi morali nehati stremeti k sterilnosti; čiščenje tal stanovanja z razkužili ne prinese nobene koristi, kvečjemu škodo.
Kako pa črevesna mikroflora vpliva na našo presnovo?Poskusi so pokazali, da se ob prenosu mikroflore debele miši v vitko miš ta začne rediti. Različni tipi mikroflore različno vplivajo na izkoristek hrane. V razvitem svetu je eden najbolj perečih problemov metabolni sindrom, ki je med drugim povezan s sladkorno boleznijo, možgansko kapjo… Pričakujem, da bodo v nekaj letih na voljo probiotiki, ki bodo tem ljudem pomagali.
Mikroflora se vse bolj kaže kot tržna niša za psevdoznanost. V zadnjem času se je na primer močno razširilo pripisovanje vseh mogočih težav, od utrujenosti do težav s koncentracijo, kandidi. Se pogosto srečujete s starši, ki težave svojih otrok pripisujejo tej kvasovki?Skoraj vsakodnevno. Kandida je navzoča v vsakem človeškem organizmu, pri ljudeh s kolikor toliko normalnim imunskim sistemom pa ne dela škode. Povezovanja z zelo širokim spektrom težav pri ogromnem delu populacije ne podpirajo nobeni verodostojni dokazi. Tudi načini ugotavljanja kandide, na primer z opazovanjem sline, so z znanostjo skregani. A ljudi, ki v to verjamejo, ne smemo obsojati. Nenazadnje v mnogih medijih o psevdoznanosti pišejo na povsem enak način kot o najbolj relevantnih dejstvih. Poleg tega je tudi del strokovnih krogov v kandidi zagledal nišo, s katero se da zaslužiti, ali pa v to celo verjame. Ljudje hitro pademo v past, ko začnemo vse fenomene pripisovati skupnemu imenovalcu, ki ga poznamo. Mikroflora res vpliva na marsikatero težavo, na čisto vse pa ne.
