Leta 1955 so v Ljubljani odprli prvo svetovalno ambulanto, v kateri so ženskam svetovali, kako naj se zaščitijo pred nezaželeno nosečnostjo. A razen mehanske zaščite v obliki diafragme in moškega kondoma jim niso imeli kaj ponuditi. Revolucijo je leta 1960 prinesla šele hormonska kontracepcija v obliki tablete, ki je bliskovito osvojila ženske po vsem svetu. Čez noč so lahko začele same načrtovati družino in spolno življenje še ni nujno pomenilo tudi reprodukcije. Svobodneje so se zato odločale tudi za poklice, študij in delo ter postajale vse bolj neodvisne. Hormonska kontracepcija je po svetu zmanjšala tudi rodnost, a prinesla s seboj tudi težave, ki so se kazale v obliki stranskih učinkov in etičnih dilem.

Diafragma, kondom, kontracepcijska tableta

»Danes imamo tri vrste kontracepcije, hormonsko, ki jo delimo na kombinirano oralno ter progestagensko oralno kontracepcijo v obliki tablet. Med hormonsko uvrščamo tudi urgentno tabletko in implantante – podkožne vsadke, ki pa pri nas še niso na voljo. Med mehanskimi zaščitnimi sredstvi so najbolj razširjeni moški kondomi, obstaja pa tudi ženski kondom femidom, pa klasični bakreni obroček, diagrafma, nekatere ženske pa se odločajo tudi za sterilizacijo, ki pa jo je mogoče opraviti šele po dopolnjenem 35. letu starosti ter posebni odobritvi komisije. Med mehansko-hormonsko zaščito uvrščamo tudi maternični vložek,« našteva ginekologinja Jelka Markovič Grahek, ki v Zdravstvenem domu Laško vodi dispanzer za žene. Tako pri nas kot v svetu so najbolj razširjene prav kontracepcijske tabletke, ki jih v Sloveniji predpisujejo okoli 80.000 uporabnicam, po vsem svetu pa jih za zaščito uporablja že 60 milijonov žensk. Nič čudnega, saj ob popolni rabi, kar pomeni, da ne pozabljamo na redno uživanje, najbolje s kozarcem vode, nudijo visoko, 99,7-odstotno zaščito. Jih pa ginekologi ne smejo predpisati ženskam, ki imajo visok krvni tlak, sladkorno bolezen, preveliko telesno težo, kronično vnetje ledvic, in tudi ne tistim, ki so prebolele trombo ali pljučno embolijo in imajo nekatere vrste raka, tudi chronovo bolezen in nekatera druga obolenja. Nekatere imajo zadržke tudi zaradi verske prepričanosti ali pa tabletk preprosto ne morejo zaužiti. »Stranski zapleti so znani, a so izjemno redki. Najpogostejši so srčno-žilni zapleti, previdnost svetujemo pri bolnicah z rakom dojke, obstaja tudi tveganje za nastanek raka na jetrih, a veliko več je prednosti. Znano je, da te tabletke zmanjšujejo menstrualne simptome, kot so glavoboli pred menstruacijo, bolečine v trebuhu in križu, skoraj pri vseh uporabnicah se za polovico zmanjša tveganje za nastanek raka na jajčnikih in sluznici maternice. Nižja je tudi pojavnost raka na črevesju, manj je vnetij medeničnih organov in tvorb miomov ter cist na jajčnikih, manj je osteoporoze in slabokrvnosti. Zmanjša pa se tudi pojavnost aken in nekateri dermatologi zato mladim dekletom celo priporočajo tovrstno kontracepcijo, saj ima zanje dvojni učinek. Poleg tega, da preprečuje zanositev, zdravi tudi nekatere vrste kožnih bolezni,« našteva pozitivne učinke Markovič-Grahkova.

Po urgentno tabletko čim prej v lekarno

Visoko zaščito pred neželeno nosečnostjo nudi tudi moški kondom, ki je lahko dostopen, a je treba biti pri njegovi uporabi dosleden. »Manj priljubljene so diafragme, pa tudi ženski kondom, imenovan femidom, ki je tudi dražji od moškega,« razloži ginekologinja in doda, da lahko tako na nepraktično vstavljanje diafragme pa tudi komu neljubo rutino jemanja kontracepcijskih tablet pozabimo, če se odločimo za kontracepcijski kožni obliž, vaginalni obroček, tudi injekcijo ali maternični vložek. »Razen klasičnega bakrenega obročka pa je mehanska kontracepcija samoplačniška,« poudari Markovič-Grahkova, ki se je v svoji ambulanti že srečala s primeri mladih deklet, ki jih je nosečnost doletela nepripravljene. »Res je, da je pri nas splav do 10. tedna nosečnosti dovoljen, a je pomislekov, tako z medicinskega kot moralno-etičnega vidika, še vedno veliko. Zato je veliko bolje o kontracepciji razmišljati pravočasno,« svetuje. A živimo v času, ki je nepredvidljiv, in lahko se zgodi, da nepričakovano pride tudi do nezaščitenega spolnega odnosa. Kako ravnati v takih primerih? Ginekologinja za takšne primere svetuje zaužitje tako imenovane urgentne tabletke, ki jo je treba vzeti čim prej po nezaščitenem spolnem odnosu. »Obstajata dve vrsti tovrstnih urgentnih hormonskih tablet. Eno je treba vzeti prej kot v 72 urah po nezaščitenem spolnem odnosu, drugo pa do 120 ur po njem. Obe je mogoče v lekarnah dobiti brez recepta. Kar pa ne velja za dekleta, mlajša od 16 let. Ta se morajo oglasiti bodisi v ginekološki ali dežurni ambulanti, kjer bodo za takšno tabletko dobila recept,« pojasnjuje Makarovič-Grahkova.

Evropska agencija za zdravila je konec julija zagotovila, da je varnost urgentnih tabletk ugodna in da z uporabo nujne kontracepcije po potrebi lahko nadaljujejo vse ženske, ne glede na njihovo telesno težo.