Medijski mogotec Rupert Murdoch želi obuditi spomine na »dobre stare čase« v medijski panogi, ko so si milijardni prevzemi sledili kot po tekočem traku. Kljub temu da je Time Warner pred tedni že zavrnil 80 milijard dolarjev vredno prevzemno ponudbo njegove medijske družbe 21st Century Fox, ne namerava odnehati. Že danes, ko bosta obe družbi predstavili svoje polletne poslovne rezultate, naj bi udaril s precej izboljšano ponudbo, ki bi lahko dosegla celo 90 milijard dolarjev.
Ob realizaciji posla bi se Murdochov posel zavihtel na peto mesto večne lestvice največjih prevzemov v zgodovini, medtem ko bi bila združitev medijskih velikanov največja v zadnjem desetletju. Prevzem Time Warnerja, ki je prek CME lastnik slovenskega Pro plusa, bi bil sicer že tretji veliki prevzem v medijski panogi letos. AT & T je maja za 48,5 milijarde dolarjev prevzel največjega satelitskega ponudnika televizijskih programov DirecTV, Comcast pa je februarja za 45,2 milijarde dolarjev prevzel kabelskega operaterja Time Warner Cable, ki je bil pred tem del skupine Time Warner.
21st Century Fox Time Warner?
Čeprav Murdoch slovi po tem, da vselej zaključi, kar je začel, mora pred prevzemom Time Warnerja preskočiti vsaj še eno, a zelo visoko oviro. Upravo Time Warnerja mora namreč prepričati, da prižge zeleno luč za prevzem. Glede na to, da je pred slabim mesecem zavrnila ponudbo, ki je bila za približno 25 odstotkov višja od tedanje vrednosti Time Warnerja na borzi, sta verjetna scenarija dva.
Po prvem bo uprava Time Warnerja z Jeffreyjem L. Bewkesom na čelu skušala delničarje prepričati v zavrnitev ponudbe 21st Century Fox z argumentom, da je Time Warner že sam na poti do hitre rasti. Po drugem scenariju pa bodo vodilni skušali z enakim argumentom prisiliti Murdocha v precejšnje zvišanje prevzemne ponudbe. Pri tem jim gre na roko izredno zanimanje vlagateljev na Wall Streetu, ki so od prve ponudbe začeli staviti na prevzem, zaradi česar je vrednost delnic Time Warnerja zrasla že za skoraj petino. Marsikaj bo seveda odvisno tudi od polletnih poslovnih rezultatov, ki bi lahko jeziček na tehtnici močno prevesili na stran enega ali drugega velikana. Murdoch je v prvi prevzemni ponudbi želel 60 odstotkov posla financirati z delnicami 21st Century Foxa, taktika pa bi se mu lahko podrla ob slabih polletnih rezultatih in posledičnem znižanju vrednosti delnic.
Hollywood in televizijski zasloni
Ne glede na razplet bodo vlagatelji in tudi preostali igralci z ameriške in svetovne medijske krajine na trnih čakali razplet zgodbe. Uspeh Murdocha bi namreč pomenil združitev največjega filmskega in televizijskega studia v Hollywoodu. Samo mreža Fox Sports bi denimo prišla do zajetnega portfelja televizijskih pravic za predvajanje športnih prireditev, kot so košarkarska liga NBA, marketinško zanimiva univerzitetna košarkarska liga (NCAA) in tudi profesionalna liga v baseballu (MLB). Murdoch bi lahko tedaj mirne vesti vrgel rokavico dominantni športni televizijski mreži ESPN.
Ob tem seveda ne smemo pozabiti dejstva, da ima Time Warner v lasti tudi televizijski studio HBO, ki ustvarja slovo po najbolj vročih televizijskih serijah današnjega časa. Spomnimo samo na legendarne nadaljevanke, kot so Sopranovi, Oz, Skrivna naveza in zadnja uspešnica Igra prestolov, ki podira vse rekorde. Posamezni del četrte sezone Igre prestolov si je letos ogledalo povprečno 18,4 milijona ljudi, kar je več kot denimo finalne tekme lige NBA. Murdoch si od posla lahko torej veliko obeta, vsekakor bi z njim pridobil še precej večji vpliv v medijskem svetu, vprašanje pa je, ali tudi bogastvo.
Nesmisli velikih medijskih prevzemov
Medijski mogotci so v preteklih dveh desetletjih na Wall Streetu spisali kar nekaj velikih prevzemnih dram, a večina jih v poslovnem smislu ni prinesla obljubljenih poslovnih rezultatov. Največji prevzem v zgodovini se je zgodil leta 2000, ko je ameriška družba AOL za 186,2 milijarde dolarjev kupila Time Warner. Poroka velikanov se je končala z ločitvijo leta 2009, potem ko so Time Warnerjeve delnice v devetih letih izgubile kar 80 odstotkov vrednosti. Podobna zgodba je sledila poslu iz leta 1999, ko je Viacom za 34,1 milijarde dolarjev prevzel televizijsko hišo CBS, ki producira priljubljene serije CSI oziroma Na kraju zločina. Ločitev je sledila leta 2005.
To sta le dva izmed mnogih primerov, kjer so se delničarji opekli v igrah medijskih mogotcev. Po oceni Jonathana Kneeja, Brucea Greenwalda in Ave Seave, avtorjev knjige Prekletstvo mogotca, so vrednosti delnic medijskih družb v eri mogotcev močno zaostale za rastjo kapitalskih trgov. Med letoma 2000 in 2009 naj bi morale medijske družbe zaradi nepremišljenih prevzemov odpisati skupno kar 200 milijard dolarjev. V obsesiji z grajenjem medijskih imperijev so novopečeni kralji panoge namreč pogosto pozabili na pomen učinkovitega in pametnega upravljanja novo pridobljenega premoženja.