Izraelska vojska je umaknila kopenske enote iz Gaze in ohranila samo pomorsko blokado, nepredušno obkolitev ozemlja in nadzor nad zračnim prostorom. Izkupiček razdejanja Gaze je za Izrael presenetljivo velik. Združene države so obnovile zaloge streliva, ki so ga potrošili nad Gazo, in nakazale četrt milijarde dolarjev za remont protiraketnih sistemov. Operacija je bila zastonj. Hamasove raketne baraže iz Gaze so bile spektakularno neučinkovite in so pustile zgolj nekaj prask. Osvajalna politika do Zahodnega brega je ostala nenačeta, tudi napovedi o bojkotu izdelkov iz kolonialnih naselij bodo hitro nevtralizirali z nekaj nalepkami. Izrael je izgubil malenkost simpatij v zahodnem javnem mnenju, pridobil pa Egipt in Savdsko Arabijo kot iskrena strateška zaveznika proti Muslimanski bratovščini. Skupaj začrtujejo novo kartografijo Bližnjega vzhoda. Obdobje laičnega panarabskega nacionalizma je dokončno mimo, meje dveh velikih nacionalnih držav so izginile, Iran na vzhodu zahteva priznanje statusa vodilne države ob Perzijskem zalivu. Izrael je v Egiptu in Savdski Arabiji našel zaveznika proti dvema sovražnikoma, Iranu in političnemu islamu. To bo trajna ljubezen.

Hamas se je izkazal kot še ena palestinska organizacija, ki razume logiko odpora proti okupatorju in je pripravljena na velike žrtve, da upiranje ohrani kot vojaško strategijo. Kot civilna oblast pa je smrtni sovražnik lastnega ljudstva z istimi diktatorskimi popadki kot vojaki v Egiptu, kralji v Savdski Arabiji in naseljenci na Zahodnem bregu. Ceno za nekoliko bolj trdo pogajalsko pozicijo Hamasa je plačalo četrt milijona razseljenih Palestincev, skoraj dva tisoč ubitih in popolnoma uničena infrastruktura najrevnejšega ozemlja na svetu. Hamas je utrdil status organizacije političnega islama, ki vodi neumno politiko proti okrutnemu sovražniku in njegovim brezsrčnim zaveznikom.

Kaj so pridobili Palestinci, ki jih od leta 1948 bombardirajo, preganjajo, zapirajo, ubijajo in vlečejo za nos? Novo spoznanje, za katerega morajo biti hvaležni Baracku Obami in Angeli Merkel. Ob vsaki bombardirani bolnici, porušeni šoli in masakru v oporišču Združenih narodov se je ameriški predsednik oglasil z istim skrivnostnim stavkom. »Izrael ima pravico do samoobrambe.« Angela Merkel kot voditeljica najvplivnejše države Evropske unije mu je pritegnila, »da stojimo Izraelu ob strani, ko gre za samoobrambo«. Ob prizorih iz Gaze je tudi za rutinirane politične živali pripomba izzvenela preveč cinično. Sporočilo je bilo jasno in preprosto. »Palestinci nimajo pravice do samoobrambe.« Naj se gre ustanovna listina Združenih narodov solit.

Pridobili smo tudi Slovenci. Vsaj novo spoznanje. Slovenija je država, kjer lahko zganjaš politični cirkus pred sodišči, zapori in parlamentom. Vse je dovoljeno, ni nobenih omejitev, svoboda izražanja je absolutna. Ne smeš pa s palestinskimi zastavami, narisanimi na papirju, v Mariboru tiho protestirati proti nasilju. Tudi Slovenija je zasedeno ozemlje. Ahlan u sahlan. Dobrodošli.