»Učenci, sadje in zelenjava sta pomemben del prehrane vsakega izmed vas. Ste v obdobju, ko se razvijate, dosegate zastavljene cilje na športnih in drugih področjih ter veliko časa posvečate učenju in delu v šoli. Da bo vaše delo uspešno, potrebujete hranilne snovi, ki pripomorejo k pravilnemu razvoju in ščitijo vaše zdravje. V sadju je veliko vode, ki je potrebna za procese v vašem organizmu. Prav tako sadje vsebuje prehranske vlaknine in izboljšuje vašo prebavo.« Tako v eni od slovenskih šol nagovarjajo učence, naj si med poukom ob sredah, poleg malice in kosila, postrežejo še z brezplačnim sadjem.
Kar v 417 šolah (kar predstavlja 90 odstotkov slovenskih učencev) so sadje brezplačno razdeljevali v letošnjem šolskem letu v okviru tako imenovanega ukrepa shema šolskega sadja. V prihajajočem pa se širi seznam sadja, ki ga šole smejo otrokom ponuditi, z evropsko direktivo mu bodo v šolah dodali še zelenjavo, večji pa bo tudi evropski proračun za našo državo, ki sme za ta namen porabiti že več kot milijon evrov.
Po novem se je ime ukrepa spremenilo v shema šolskega sadja in zelenjave, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Deležni ga bodo poleg učencev v osnovnih šolah tudi učenci v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so starejši od 15 let. Razširil pa se je tudi nabor sadja, ki ga šole otrokom lahko razdeljujejo, in sicer tudi na suho sadje tistih sadnih vrst, ki se tradicionalno predeljujejo na naših kmetijah, ter žižolo, ki je vse bolj uveljavljena sadna vrsta na Primorskem.
Mlajši bolj dovzetni za nasvete
Shemo šolskega sadja in zelenjave v EU poznamo od leta 2009, vanjo pa je po vsej Evropi vključenih približno osem milijonov otrok v 54.000 šolah. Kot pojasnjujejo v Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, želi EU s tem ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter hkrati omejiti naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. »Slednja povečuje tveganje nastanka številnih bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza in podobne,« pojasnjujejo.
Debelost je težava, ki vse bolj pesti tudi slovenske otroke. Po mednarodni raziskavi o zdravju in z njim povezanim vedenjem se Slovenija med večinoma evropskimi ter severnoameriškimi državami po deležu prekomerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na 5. mesto. »Ugotavljamo, da mladostniki še vedno ne uživajo sadja in zelenjave redno vsak dan, kot navajajo priporočila. Le nekaj manj kot petina ju redno uživa vsaj enkrat na dan,« pravi Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, avtorica analize preteklih raziskav o vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji.
Kljub vsemu se stvari po ugotovitvah Fajdiga-Turkove izboljšujejo, in sicer predvsem pri 11-letnikih, ki vse pogosteje uživajo sadje in zelenjavo (poleg njih so v raziskave zajeti še 13- in 15-letniki). »V zgodnjem mladostništvu mladostnik še zaupa odraslim in jih posluša. V tem obdobju je zato za mlajše mladostnike še učinkovito svetovanje o zdravem prehranjevanju, kar se odraža tudi pri uživanju več sadja in zelenjave med njimi. V srednjem obdobju mladostništva pa so mladi že podvrženi večjemu vplivu sovrstnikov in trženju, pomembna jim je neodvisnost pri izbiri živil in do odraslih so manj zaupljivi. Pogosto zavračajo družinske prehranjevalne vzorce,« opozarja.
Pred tremi leti pa so strokovnjaki analizirali tudi kratkoročne učinke sheme šolskega sadja. Tako odnos do sadja in zelenjave kot njuno pogostejše uživanje so opazili predvsem pri dečkih, na splošno pri mlajših učencih in pri tistih učencih, ki prihajajo iz manj premožnih družin.
Subvencije za prehrano nazaj v šole
Spreminjajo se tudi pravila urejanja subvencij za šolsko prehrano. Ob začetku šolskega leta vlog za subvencijo malic in kosil ne bo več treba oddajati na pristojnem centru za socialno delo in čakati na odločbo. Šole bodo zaradi prenove socialne zakonodaje prejele podatke o upravičenosti učencev in dijakov do otroških dodatkov in državnih štipendij. Na njihovi podlagi bodo položnico za malico (in kosilo) ustrezno znižale, če bodo ugotovile, da je otrok do subvencije upravičen.
Ne glede na to pa bodo vlogo za subvencijo šolske prehrane na pristojnem centru za socialno delo na novem obrazcu morali vložiti tisti, ki 1. septembra letos ne bodo imeli veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, če teh dveh pravic ne želijo uveljavljati ali do njiju niso upravičeni.
Višine subvencij naj bi po zagotovilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi v novem šolskem letu ostale enake, kot so bile doslej. Novost prenovljene zakonodaje, ki se bo začela uporabljati 1. septembra, pa je tudi, da pravica do brezplačnega kosila pripada tudi učencem, ki so nameščeni v rejniško družino.