Lahko si torej mislite, kako zelo neprijeten in »boleč« je bil ob vsem naštetem za nas šele pogled na enem izmed ljubljanskih obcestnih parkirišč. Videti je bil nekako takole: že nekaj minut je lilo kot iz škafa, med dežne kaplje se je pomešalo tudi nekaj ledenih zrnc, na parkirišču pa je še kar stal kabrioletski porsche boxster. Nič takega, bi morda pomislili, saj platnena streha precej bolje prenese udarce toče kot kovinska. Pa še res jih, težava je bila le to, da je bila streha lepo zložena v zadku avtomobila, ta pa na stežaj odprt – kar pomeni, da so bili sedeži, armaturna plošča in celotna notranjost avtomobila že povsem namočeni, ko se je lastnik končno vrnil. Kdaj se je to zgodilo, sicer ne vemo, škoda pa je bila tako in tako že narejena. Zakaj se je to zgodilo, prav tako lahko le ugibamo: morda se je lastniku, takšne primere namreč osebno poznamo, zdelo blazno »kul«, da na parkirišču pusti parkiran avto s spuščeno streho in se pri tem požvižga na poškodbe, ki mu jih lahko prizadenejo padavine, ptičji iztrebki ali ne nazadnje objestni mimoidoči, mogoče se mu je blazno mudilo in je podcenil dolžino časa, v katerem se bo vrnil, morda je na streho enostavno pozabil – v vsakem primeru pa ga je, če ni imel gromozanske sreče, ta šola nekaj stala.

Nauk zgodbe je, da kabrioletov nikoli ne puščamo z odprto streho. Ob tem lastništvo kabrioleta pomeni tudi nekaj več vzdrževanja, posebno pozornost morajo uporabniki nameniti strehi. A če zanj dobro skrbimo in na izbor avtomobila vsaj malo vplivajo tudi čustva, je dandanes izbor kabrioleta lahko že tudi povsem racionalna izbira – streha namreč zavzame vedno manj prostora, ponekod je prtljažnik zaradi nje komajda še kaj manjši, izolacija je tudi pri zaprti strehi, s katero se peljemo večji del leta, zelo dobra... A na slovenskih cestah so vseeno pravi eksoti (skupno jih je manj ko 0,7 odstotka vseh osebnih vozil), število prodanih pa z leti samo še upada – najverjetneje zato, ker med morebitnimi kupci prevladujeta zmotni mišljenji: da so (pre)dragi in za nameček uporabni zgolj tedaj, ko zunaj sije sonce in je krepko nad 20 stopinj Celzija.

Pa ne bo držalo – veliko kabrioletov je dandanes cenovno dostopnih, številni pripomočki, kot je na primer gretje v zadku sedeža, jih naredijo v načinu »zgoraj brez« uporabne tudi pri nižjih temperaturah, ob tem pa dvomljivcem zagotovo mora nekaj povedati tudi podatek, da največ kabrioletov prodajo v Veliki Britaniji, ki slovi ravno po svojem muhastem vremenu. In ne nazadnje: tudi zdravniki vedo povedati, da je svež zrak boljši od tistega iz klimatskih naprav. Ki jih tudi zapriseženi sovražniki kabrioletov poleti tako radi uporabljajo prek vseh razumnih meja.