Glasbenik Miha Guštin je pisal o novinarki in avtorici dveh knjig Judovi (zdaj Lapuhovi), med drugim tudi o enem od njenih intimnih razmerij in o tem, da je njena knjiga Rokomavhi skupek njenih intimnih vezi z visokimi politiki in pomembnimi direktorji v slovenskem gospodarstvu. Ker pri tem ni izbiral besed, se je Judova odločila, da vloži 80.000 evrov »težko« odškodninsko tožbo, češ da je grobo posegel v njeno pravico do zasebnosti ter do časti in dobrega imena. Tožila je tudi Telekom Slovenije, saj je bil zapis objavljen na Siolovem strežniku. Telekom je pozvala, naj blog umakne, a se s tem ni strinjal, tako da je svoje dosegla šele z začasno sodno odredbo. Po dolgih letih pravdanja je primer zdaj pravnomočno končan. Sodišče je tožbo v celoti zavrnilo, ker da zapis ni v tolikšni meri žaljiv oziroma ne posega toliko v čast in dobro ime tožnice, da bi bila lahko upravičena do pravnega varstva.
Med svobodo izražanja in pravico do osebnega dostojanstva
S tem, kako zapise na spletu obravnava zakonodaja, je zelo dobro seznanjen Rok Čeferin, ki je doktoriral na temo svobode tiska in javnega komuniciranja. »Če je avtor spletnega komentarja znan, potem se njegova morebitna odgovornost presoja povsem enako, kot če bi sporne besede izrekel ali zapisal v 'klasičnem' časopisu. Če na primer oseba, na katero se komentar nanaša, meni, da jo je avtor komentarja razžalil, in če proti njemu vloži tožbo, mora sodišče oceniti, ali je treba v konkretnem primeru glede na vse okoliščine dati prednost svobodi izražanja komentatorja ali pa pravici do osebnega dostojanstva osebe, na katero se komentar nanaša,« nam je povedal Čeferin.
Tako je bilo tudi v primeru Judove. Sodišče je ugotovilo, da je pisec res uporabil »grobo obliko pojma intimnosti«, vendar takšno izrazoslovje tudi tožnici ni tuje in ga tudi sama uporablja v svojih delih, tudi pri opisovanju intimnega življenja. In še, da se je v obeh knjigah sama razgalila na način, ki ni običajen. Zato njene osebnostne pravice niso bile kršene, vsebina zapisa pa ni protipravna, je zaključilo sodišče. In zaradi tega tudi tisti del tožbe, ki se nanaša na Telekom, ni utemeljen. Po takšni razsodbi se je blog spet lahko pojavil na spletu.
V tem konkretnem primeru je bilo povsem jasno, kdo je avtor zapisa. »Če pa avtor ni znan, je treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali lahko določen spletni portal štejemo za medij v smislu zakona o medijih ali ne. Po mnenju pravne teorije ni medij samo tisti ponudnik internetnih storitev, ki zagotavlja zgolj tehnične storitve in ki ni in ne more biti seznanjen z vsebino komentarjev. To bi na primer veljalo za spletno stran facebook. Avtorji zapisov na facebooku pa so seveda osebno odgovorni za vsebino zapisanega,« je razložil Čeferin.
Zasledovanje ekonomskega interesa
Novičarski spletni portali, kot je Siolov, pa nedvomno sodijo med medije. Uredniki teh portalov so v komentiranje neposredno vpleteni, portali imajo od komentiranja tudi neposredno ekonomsko korist. Zato je urednik takšnega portala dolžan preprečiti objavo žaljivih komentarjev enako kot uredniki časopisov. »V praksi pa uredniki portalov tega ne počnejo iz preprostega razloga, ker na tak način višajo dobičke svojega delodajalca z ekonomskim oglaševanjem. Število obiskov določene spletne strani namreč vpliva tudi na interes podjetij za oglaševanje. Zato je prav, da v primeru objave žaljivega komentarja s strani anonimne osebe odškodninsko odgovarja izdajatelj portala, enako kot izdajatelj katerega koli drugega medija,« je povedal sogovornik in dodal, da je takšno tudi stališče naše sodne prakse.
Slovenska sodišča so že večkrat odločila, da izdajatelj spletnega portala odgovarja za žaljive komentarje anonimnih uporabnikov spleta. Na slovensko in evropsko sodno prakso je gotovo pomembno vplivala sodba evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Delfi proti Estoniji. Sodišče je v tem primeru zavzelo stališče, da je treba izdajatelja novičarskega portala pravno enačiti z izdajatelji klasičnih medijev. Tako je soglašalo z estonskimi sodišči, ki so zaradi anonimnega žaljivega komentarja obsodila izdajatelja spletnega portala, na katerem je bil komentar objavljen.