Radar, ki je spremljal polet AH številka 5017, že nekaj ur ni mogel izslediti letala. Zadnja informacija, ki so jo posredovali z letališča Ouagadougou v Burkini Faso, od koder je alžirski prevoznik ob 1.15 po lokalnem času vzletel proti letališču v Alžiriji, je bila, da je letalo zaradi bližajoče se nevihte in takoj po izstopu iz zračnega prostora Burkine Faso spremenilo smer leta. Štirideset minut po vzletu se je pilot javil kontrolni točki v Niameyju v Nigru in sporočil, da se zaradi nemogočih vremenskih razmer vrača v burkinofaško prestolnico. Potem sta sledila tišina in dolgotrajno čakanje. Družine vkrcanih na izginulem letalu so se začele zbirati na letališču. Na letalu MD83 naj bi bilo 112 potnikov in šest članov posadke, ki so bili vsi španski državljani. Toda predstavniki alžirske letalske družbe niso mogli posredovati nikakršnih informacij. Zaradi vse večje nestrpnosti svojcev, zbranih na letališču, je pobudo prevzela burkinofaška vlada.

Na teren so poslali helikopterje, pri iskanju pa so se jim pridružili tudi francoski vojaki, ki so po vojaški intervenciji proti upornikom na severu Malija še vedno prisotni v tej zahodnoafriški državi. Po večurnem iskanju in vse glasnejših špekulacijah, da bi lahko letalo razstrelili islamistični uporniki, je vodja burkinofaške odprave Gilbert Diendéré na lokalni televiziji izjavil, da so njegove enote na puščavskem območju med mestoma Aguelhok in Kidal na severovzhodu Malija v četrtek, 24. julija, našle ostanke letala. MD83 naj bi bil uničen do nerazpoznavnosti, od žrtev pa naj bi ostale samo zoglenele kosti. Na videoposnetku, ki ga je na kraju nesreče posnel vojak iz Burkine Faso in ki je bil prikazan na francoski nacionalni televiziji, je videti le opustošeno pokrajino, posuto z delci železja.

Katastrofa in njene drobtinice

Na območju nesreče zeva velika črna luknja, okoli katere v premeru približno tristotih metrov ležijo koščki železja. Zviti. Zažgani. Razbiti. Največji kos ne presega dveh metrov. Iz ničesar ni mogoče sklepati, da gre pravzaprav za ostanke letala. Videti ni nobenih vrat, nobenih sedežev, nobenega motorja ali repa letala, kaj šele človeških ostankov, poročajo svojci umrlih, ki so jih v soboto, 26. julija, s helikopterji prepeljali na kraj nesreče. Čeprav se zdi izjava burkinofaškega ministrskega predsednika Luca Adolpha Tiaoja, »da bo identifikacija trupel svojevrsten izziv«, po svoje kruta, so svojci umrlih potrdili apokaliptičen scenarij.

Moški iz Burkine Faso, ki je z istim letalom teden poprej letel iz Marseilla v Ouagadougou in ki je v nesreči izgubil ženo ter dvanajstletno hčer, je v telefonskem pogovoru dejal, da je nesreča nepredstavljiva: »Gre za nekaj, o čemer ni mogoče govoriti. Sprašujem se, ali niso vse skupaj le sanje. Nisem si predstavljal, da je kaj takega sploh mogoče.« Podobno je ženska iz Burkine Faso, ki je v nesreči izgubila moža, dejala, da je s kraja nesreče vzela le pest peska. »Nimam trupla svojega moža, ne vem, kaj se je zgodilo z letalom. S tem ko sem obiskala mesto nesreče, imam vsaj nekaj simbolnega.«

Predsednik François Holland, ki je medtem potrdil, da gre po juniju 2009, ko je strmoglavilo letalo prevoznika Air France na poti iz Rio de Janeira v Paris, za najhujšo letalsko nesrečo, v kateri so bili udeleženi francoski državljani (54 mrtvih), si je zadal nalogo raziskati, kaj se je zares zgodilo. Po mednarodni zakonodaji mora preiskavo voditi država Mali, kjer se je nesreča tudi zgodila. Toda francoski zunanji minister Laurent Fabius je pojasnil, da so že v soboto, 26. julija, v Mali prispeli strokovnjaki francoskega inštituta za kriminalistične preiskave. Ti naj bi bili odgovorni za identifikacijo posmrtnih ostankov ponesrečenih in razbitin letala, ki jih bodo najprej prepeljali v mesto Gao, kjer je tudi francosko vojaško oporišče. Preiskavo sicer otežujejo fizične okoliščine; najprej neznosna vročina, močvirnata, odročna pokrajina, nalivi, ki so v tem času zelo pogosti, in razmeroma pozna najdba letala. Zato je še toliko bolj pomembno, da so francoski vojaki našli črni skrinjici, na katerih je zabeleženo dogajanje tik pred nesrečo.

»Gre za zbiranje delcev, predvsem na terenu. Kasneje, ko bomo sestavili vse koščke, od rezultatov preverjanja tehničnega stanja letala, vremenskih razmer med letom do analize podatkov iz črnih skrinjic, od katerih je ena resneje poškodovana, bomo lahko natančneje pojasnili, zakaj se je MD83 ponesrečil,« je v izjavi za francoski mednarodni radio RFI pojasnil Rémi Jouty, direktor Urada za poizvedbe in analize (BEA), ki je prav tako vključen v preiskavo. Po njegovem mnenju se letalo ni razletelo v zraku, sicer po tleh ne bi bilo toliko drobnih delcev, predvsem pa ne v premeru tristotih metrov. »Ostali bi večji kosi razbitin,« je dejal strokovnjak, ki je prepričan, da je letalo z vso silo treščilo v tla, pri tem ustvarilo kratersko udrtino in se šele nato razletelo. Toda če se je nesreča zgodila po omenjenem scenariju, to dokazuje le, s kolikšno silo je moralo letalo prileteti v tla. O tem, zakaj je letalo sploh ušlo iz nadzora, so strokovnjaki veliko bolj zadržani.

Priložnost za preusmeritev pozornosti

Ker je nesreča sovpadla s sestrelitvijo MH17 nad Ukrajino, in predvsem, ker je letalo prevoznika Air Algerie pristalo v osrčju dežele Tuaregov, ki so Mali leta 2012 pognali v kaos, še vedno niso potihnile špekulacije, da bi lahko bil razlog za nesrečo teroristični napad. Laserski pregled prtljage in podrobna preučitev seznama potnikov sta sicer pokazala, da med njimi ni bilo džihadistov. Prav tako ni znano, da bi džihadisti ali katerakoli islamistična skrajna skupina v zahodni Afriki posedovala orožje, ki bi lahko razstrelilo MD83. Francoski podčastnik je pod pogojem anonimnosti izjavil, da džihadisti posedujejo orožje, ki lahko razstreli letalo na višini dva tisoč metrov, kar pa ne zadošča za sestrelitev potniškega letala, ki mora leteti precej višje (letalo iz Ouagadougouja je v trenutku nesreče predvidoma letelo na višini 9 tisoč metrov).

Medtem ko predstavniki iz vrst francoske vlade nejasno namigujejo na možnost terorističnega napada, so izjave z afriške strani veliko bolj prizemljene. »Nesreča nima nič skupnega z burkinofaškim ali alžirskim posredovanjem v malijski državljanski vojni,« je dejal burkinofaški predsednik Blaise Compaore. Urgentnega posredovanja Burkine Faso pri iskanju ponesrečenega letala MD83 sicer ne gre pripisati le odlično izurjenim in puščavskih razmer vajenim vojakom ter seveda vrhunski vojaški opremi, ki jo poseduje ena najrevnejših držav na svetu; gre tudi za to, da je nesreča priložnost za preusmeritev pozornosti od ostrih kritik, ki jih poraja Compaorejeva izsiljena in protiustavna predsedniška kandidatura na obetajočih se volitvah leta 2015.

Poleg zunanjih dejavnikov, ki naj bi privedli do letalske nesreče in ki so očitno vprašljivi, velja postaviti pod vprašaj tudi tehnično stanje letala, na katerem je bilo vkrcanih 118 ljudi. Prevoznik Air Algerie je letalo najel od španskega podjetja SwiftAir. Zveza španskih pilotov SEPLA je po nesreči podala izjavo, da sta bila pilota in kopilot »zelo izkušena«, poleg tega naj bi letalo MD83 štiriurni let z letališča v Burkini Faso do Alžirije opravilo vsaj že petkrat. Informacije, ki so pricurljale v javnost, predvsem preko osrednjega alžirskega časnika El Watan, se sicer razlikujejo od uradne razlage. Letalo MD83 je bilo pred leti v (upo)rabi španskega nogometnega kluba Real Madrid, kasneje pa so ga zaradi dotrajanosti prodali. Kot je pojasnil pilot Debaili v časniku El Watan, je bilo letalo staro vsaj osemnajst let in ni izpolnjevalo tehničnih pogojev za premagovanje daljših razdalj, predvsem pa ni imelo ustreznega radarja za detektiranje vremenskih razmer. »Ko so me prisilili, da z mcdonnell douglasom MD83 letim iz Alžirije v Burkino Faso, najprej nisem hotel. Letalo je za v staro šaro,« je dejal pilot Debaili v intervjuju za alžirski časnik.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z analizami letalskih nesreč, se s tem ne strinjajo. Tudi A330, najnovejši airbus, ki je junija 2009 letel iz Ria de Janeira, je zajel vihar, iz katerega ga ni mogla rešiti še tako izpopolnjena oprema. »Radar lahko pokaže koncentracijo dežja, ne more pa pokazati bližajočih se viharjev. Vreme se posebej v sahelskem območju lahko zelo hitro spremeni, in kar se zdi kot lahek štiriurni let, se lahko hitro spremeni v nočno moro,« je pokomentiral slovenski pilot, ki danes leti nad afriškim ozemljem in ki ni želel biti poimenovan. Podobno kot pri airbusu330, ko je raziskovalcem vzelo skoraj dve leti, da so iz morskih globin iztrgali in nato analizirali črne skrinjice ter prišli do zaključka, da za nesrečo niso bile krive vremenske razmere, temveč v dani situaciji neprimeren odziv pilotov, bo tudi v primeru letala MD83 treba počakati nekaj mesecev, če ne let, na jasnejšo sliko.