Investicije v znanje so pogojene z dostopom do človeškega kapitala ter kakovostjo izobraževalnega sistema, ki mladim omogoča vrhunsko izobrazbo ter starejšim vseživljenjsko učenje, s katerim dopolnjujejo zbir svojih znanj in veščin na trgu dela. Obenem je za zagotovitev pozitivnega učinka človeškega kapitala na ekonomske izide verjetno najbolj pomemben faktor medgeneracijska mobilnost oziroma zmožnost sedanjih generacij, da izboljšajo človeški kapital ter ekonomske izide ne oziraje se na ekonomski položaj svojih staršev. Prenekatere razprave o ukrepih ekonomske politike s ciljem zmanjšanja revščine in dviga gospodarske rasti so povsem na mestu, vendar zapostavljajo pomen ustreznosti izobraževalnega sistema in strukture izobrazbe ter medgeneracijske mobilnosti za izboljšanje socioekonomskih izidov.

Ekonomisti medgeneracijsko mobilnost merimo z opazovanjem razmerja med ekonomskimi, izobraževalnimi in socialnimi izidi otrok in staršev. Višji količnik medgeneracijske mobilnosti izkazuje manjšo ekonomsko mobilnost med generacijami, saj so ekonomski izidi otrok vztrajno povezani z izidi in uspešnostjo staršev. Na drugi strani nižji medgeneracijski količnik mobilnosti nakazuje na ekonomsko bolj mobilno družbo, kjer so ekonomski in socialni izidi sedanje generacije v bistveno manjši meri povezani z dosežki prejšnje generacije.

Pregled stiliziranih empiričnih dejstev glede medgeneracijske mobilnosti v OECD nakazuje na zajetne razlike med državami v ekonomskih zmožnostih sedanjih generacij glede na pozicijo preteklih generacij. Med države z najnižjo ekonomsko mobilnostjo se uvrščajo ZDA, Velika Britanija ter južnoevropske države, kot so Italija, Grčija in Španija. Na drugi strani se med tiste države z visoko stopnjo medgeneracijske ekonomske mobilnosti uvrščajo Danska, Norveška, Finska in Slovenija. Stopnja medgeneracijske mobilnosti je v največji meri pogojena z zmožnostjo izobraževalnega sistema, da otrokom in mladim iz neprivilegiranih ekonomskih okolij zagotavlja enak dostop do dobre izobrazbe kot tistim iz boljšega ekonomskega okolja.

Visoka medgeneracijska mobilnost ima svoje prednosti. Družbe z večjo ekonomsko mobilnostjo se ponašajo z nizko stopnjo tveganja revščine, manjšo ekonomsko neenakostjo in nižjo stopnjo kriminalitete med mladimi. Čeprav imajo nordijske države, Nizozemska, Belgija in Slovenija nižji BDP na prebivalca po kupni moči od ZDA in Velike Britanije, imajo še vedno nižjo stopnjo tveganja revščine in bolj enakomeren dostop do kakovostnega izobraževalnega sistema, ki ni odvisen od ekonomskega položaja staršev. Na drugi strani se je v zadnjih dveh letih povečalo število poročil, ki prikazujejo izrazito negativen, slab socialnoekonomski položaj južnoevropskih držav, ki sovpada z nizko ekonomsko mobilnostjo. Španija je v letih 2008–2011 izkusila najbolj zajetno povečanje neenakosti med državami OECD. Podobna smernica je zajela tudi Grčijo, Portugalsko in Italijo. Hkrati sta za sredozemske države značilna visok delež delovno aktivne populacije z nizko izobrazbo in struktura trga dela, ki ne nagrajuje talenta in sposobnosti mladih generacij, temveč senioriteto, osebne vezi in lojalnost. Ekonomska cena tovrstnega izkoriščevalskega trga dela je visoka brezposelnost, recesija z dvojnim dnom, visoka zadolženost in desetletje trajajoče ekonomsko okrevanje.

Visoka medgeneracijska mobilnost sovpada z zajetnimi investicijami v kakovostno javno šolstvo, medtem ko nizka medgeneracijska mobilnost sovpada z visokim zasebnim donosom na visoko izobrazbo. Izbira med stopnjo medgeneracijske mobilnosti in zasebnim donosom je seveda vprašanje vsebinske presoje. Vendar empirične študije vpliva človeškega kapitala na izide na trgu dela Jamesa Heckmana in kolegov kažejo na izrazit pomen investicij v kognitivne in nekognitivne spretnosti v zgodnjem otroštvu za kasnejšo ekonomsko uspešnost na trgu dela. Ray Chetty s soavtorji v dveh ločenih študijah za ZDA ugotavlja dvoje. Prvič, čeprav je verjetnost visokih zaslužkov za otroke v ZDA enaka, kot je bila leta 1970, visoka dohodkovna neenakost v bistveni meri otežuje ekonomsko mobilnost. In drugič, na podlagi projekta STAR, ki je v zvezni državi Tennessee vključeval 11.572 otrok, ugotavljajo, da so izobraževalni izidi otrok v vrtcu izrazito povezani z izidi na trgu dela, uspešnim zaključkom univerzitetnega študija, stopnjo varčevanja, lastništvom nepremičnin ter s kakovostjo učiteljev v zgodnjih fazah izobraževanja.

Visoka ekonomska mobilnost zahteva zajetne investicije v kakovostno javno šolstvo kot podlago za visoko kakovost izobrazbe, ki mladim ne oziraje se na ekonomski položaj staršev omogoča široke priložnosti na trgu dela, ter na drugi strani namesto neučinkovitega dvigovanja davkov in dodatnih obremenitev na najučinkovitejši način zmanjšuje stopnjo tveganja revščine ter spodbuja inovativnost in gospodarsko rast. Zmanjševanje investicij v kakovostno javno visoko šolstvo ter subvencioniranje slabih izobraževalnih programov na dolgi rok za vsako družbo predstavljata pot v propad.